Bralka v Avstriji dvignila 50 evrov, koliko provizije so ji zaračunali

Bralka je v Avstriji dvignila 50 evrov gotovine, banka pa ji je odtegnila še pet evrov provizije. Koliko banke zaračunajo za dvig gotovine v tujini in katere stroške s tem pokrivajo?
Slovenci v tujini vse redkeje dvigujemo gotovino na bankomatih, kažejo podatki Banke Slovenije. V drugem četrtletju letos smo opravili 613 tisoč dvigov, kar je za slabih 20 odstotkov manj kot v istem obdobju leta 2022.
Čeprav se vse redkeje ustavljamo pred bančnimi avtomati, pa dvigujemo višje vsote. V drugem četrtletju letos se je skupna vrednost dvigov na bankomatih v tujini s karticami domačih izdajateljev v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 zvišala za pet odstotkov – s 155 milijonov evrov na 161 milijonov evrov.
Tipični komitent slovenske banke po podatkih Banke Slovenije v povprečju letno za vodenje računa plača 77 evrov (upoštevani so najcenejši paketi pri bankah), a se mu lahko mesečni strošek bančnih storitev ob dvigih na bankomatih v tujini hitro poviša.
Provizijo za dvig v tujini mu lahko zaračuna banka, pri kateri ima račun, in tudi banka, ki je lastnica bankomata, na katerem je dvignil denar.
Provizija za uporabo bankomata
Bralka je pretekli teden želela v Avstriji plačati kosilo, vendar restavracija ni omogočala plačila s kartico, zato se je podala na lov za gotovino. Ob dvigu na najbližjem bankomatu je ugotovila, da bo morala za 50 evrov gotovine plačati pet evrov provizije za uporabo bankomata (t. i. surcharge fee oziroma “access fee”). Nadomestilo v višini desetine želenega zneska se ji je zdelo visoko, a ker se ji je mudilo in v bližini ni bilo nobenega drugega bankomata, je nanj pristala.
Provizijo ji je zaračunal lastnik oziroma upravljalec bankomata, torej ena od avstrijskih bank, kjer je opravila dvig.
V Avstriji se nadomestila za kartice tujih izdajateljev gibljejo med 3,8 in 6,95 evra na dvig, ne glede na višino zneska, navaja spletna stran ATM Fee Saver. Banke navajajo, da z omenjenim zneskom krijejo različne stroške, od vzdrževanja bankomata, zavarovanja, tehničnega vzdrževanja in same izvedbe transakcije.
“Dodatne provizije – surcharge oziroma access fee – so pogosta praksa po vsem svetu. Te zaračuna lastnik bankomata poleg morebitne provizije vaše banke, vendar se lahko opravijo samo z vašim izrecnim soglasjem,” pojasnjujejo v Združenju bank Slovenije. Torej, o “surcharge fee” oziroma “access fee” morate vedno biti obveščeni pred dvigom, kjer se nato odločite, ali se strinjate s stroškom.
Pri mednarodnem ponudniku denarnih prenosov Wise, ki ima več kot 15 milijonov uporabnikov, so v objavi priporočil strankam zapisali, da si banke z visokimi nadomestili za dvige s tujimi karticami “pomagajo nadomestiti izgubo prihodkov, ker vse več ljudi uporablja kartična in druge spletne načine plačevanja”.

Pri nas provizija tudi za uporabnike Revoluta, N26 …
Omenjeno provizijo imetnikom tujih kartic zaračunava tudi več bank pri nas. NLB in OTP, ki imata največjo mrežo bankomatov pri nas, za dvig gotovine s kartico tujega izdajatelja zaračunata 6,5 oziroma štiri evre. Pri tem ni nepomembno, da med tuje izdajatelje štejejo tudi neobanke, kot sta Revolut in N26, ki imata pri nas več kot 200 tisoč uporabnikov.
Prav tako štiri evre zaračunava Sparkasse, razen za kartice pod okriljem Erste skupine. Medtem Delavska hranilnica, DBS, Addiko in Unicredit nadomestila ne zaračunavajo.
Slovenski evropski poslanec Matjaž Nemec je lani Evropski komisiji zastavil vprašanje, ali so nadomestila v višini okoli šestih evrov, kakršnega je takrat zaračunavala NLB, skladna s pravnim redom v EU in na kakšen način Komisija ščiti državljane pred – kot je navedel – oderuškimi provizijami.
Navedel je, da ima NLB na podeželskih območjih monopol, potrošnik pa nima možnosti izbire in je prisiljen plačati visoko provizijo.
V imenu Komisije je Nemcu odgovorila evropska komisarka za finančne storitve Maria Luis Albuquerque in zapisala, da Komisija ne določa višine provizij ter da tudi ne razmišlja o njihovem omejevanju. “Za presojo, ali so taka nadomestila za dvig gotovine na bankomatih v Sloveniji protikonkurenčna, se zdi pravi naslov slovenski nacionalni organ, pristojen za konkurenco,” je odgovorila evropskemu poslancu iz Slovenije.
Nadomestilo lahko zaračuna tudi matična banka
Poleg banke, ki ima v lasti bankomat, pa lahko dodatno provizijo za dvige na bankomatih, ki niso v njeni lasti, zaračuna tudi matična banka. To je tista, pri kateri ima tisti, ki dviguje denar, odprt transakcijski račun. Ta nadomestila so praviloma nižja, gibljejo se med pol evra in enim evrom za dvige v evrski valuti.
Provizija bankam, kot pravijo, pokrije stroške izvedbe transakcij prek medbančnih sistemov, vzdrževanja in upravljanja kartičnega poslovanja. Večina bank pa vsaj v malo dražje pakete vključi tudi (ne)omejeno število dvigov na bankomatih drugih ponudnikov.
Banke strankam, ki ne želijo plačevati teh provizij, svetujejo tri stvari. Da poiščejo bankomat, ki provizije ne zaračunava, da imajo pri sebi nekoliko več gotovine oziroma da pred izbiro restavracije ali trgovine preverijo, ali je možno plačilo s kartico.
Koliko računajo slovenske banke
Vse banke pri nas imajo v ponudbi pakete, v katere so vključeni dvigi na bankomatih drugih bank. V tistih najdražjih je število dvigov običajno neomejeno, pri cenejših pa je vključenih vsaj po nekaj dvigov mesečno. Seveda je tu znova treba dodati, da lahko še vedno provizijo zaračuna lastnica bankomata, kot se je zgodilo naši bralki.
Edina banka pri nas, ki v EU ne zaračunava nobenih nadomestil, je BKS. “Za naše stranke je dvig z debetno kartico v evrih ali švedskih kronah na bančnem avtomatu v državah EU brezplačen,” odgovarjajo.
NLB, največja banka pri nas, svojim strankam omogoča brezplačne dvige na bankomatih skupine v regiji Jugovzhodne Evrope (BiH, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Kosovo). Celotna skupina upravlja 1.300 bankomatov. V paketih, kjer dvigi na drugih bankah v EU niso vključeni, zanje zaračunajo po 0,89 evra na dvig.
OTP omogoča brezplačne dvige z debetno kartico na bankomatih skupine v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Albaniji, Bolgariji, Črni gori, Moldaviji, Srbiji in Ukrajini. Tudi v njihovih paketih imajo stranke lahko vključeno določeno število dvigov na bankomatih drugih bank, nato pa zaračunajo 0,75 evra na dvig.
V Sparkasse po porabi brezplačnih dvigov na bankomatih drugih bank obračuna 0,75 evra na dvig. Izvzeti so bankomati skupine Erste Group, ki je na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in tudi v Avstriji, Češki republiki, na Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji.
Tudi Unicredit je močno prisoten v regiji, saj je njihova skupina na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Italiji, Srbiji, Nemčiji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Romuniji in Rusiji. Sicer pa za dvige na drugih bankomatih v vseh paketih zaračunava 0,7 evra. Izjema je le paket digitalni, kjer je nadomestilo 0,9 evra.
Pri najmanjši banki pri nas, Primorski hranilnici Vipava, ki nima svojih bankomatov, omogočajo tri brezplačne dvige v EU, za vse nadaljnje pa zaračunavajo nadomestilo v višini 0,65 evra za dvig. “Del tega zneska porabimo za plačilo gostovanja storitve lastnicam bankomatov, kjer naši komitenti dvigujejo gotovino oziroma opravljajo storitev bankomatskega poslovanja,” pojasnjujejo.
Stranke Intese Sanpaolo lahko brezskrbno dvigujejo na njihovih bankomatih na Hrvaškem, Slovaškem, Madžarskem v Italiji, Albaniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Egiptu, Romuniji, Ukrajini in Rusiji. Ko izkoristijo število brezplačnih dvigov na bankomatih drugih bank, pa jim za vsak naslednji dvig zaračunajo 0,7 evra.
Pri DBS je nadomestilo po tem, ko stranka izčrpa kvoto brezplačnih dvigov, 0,75 evra, pri Delavski hranilnici 0,45 evra in pri Addiku 0,73 evra.