Zakaj slovenski proizvajalec aluminija želi odpadno kovino zadržati v EU

Slovenska proizvajalca aluminija Talum in Impol pozivata Evropsko komisijo, da omili vse večji odliv odpadnega aluminija v azijske države, saj to po njuni oceni ogroža konkurenčnost evropskih proizvajalcev in cilje razogljičenja evropske industrije.

Združenje evropskih proizvajalcev aluminija (European Aluminium), katerega člana sta tudi Talum in Impol, je na Komisijo prejšnji teden naslovilo prošnjo, da na izvoz odpadnega aluminija uvede 30-odstotne dajatve.

Združenje opozarja, da je bilo lanskih rekordnih 1,26 milijona ton izvoza odpadnega aluminija za polovico več, kot ga je EU izvozila pred petimi leti, večina (okrog 75 odstotkov) pa je romala v Azijo, kjer kupci tudi zaradi državnih subvencij lahko ponudijo višje odkupne cene.

“Slabša razpoložljivost odpadnega aluminija vpliva na povečano tveganje zagotavljanja vhodnih surovin, in sicer odpadnega, recikliranega aluminija, s tem pa povečano tveganje nedoseganja ciljev trajnostne poslovne strategije in ciljev EU po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Posledično lahko to zmanjšuje konkurenčnost podjetij, ki so svoje poslovne modele prilagodila v smeri povečane reciklaže in krožnega gospodarstva,” so za Forbes Slovenija pojasnili pri Talumu.

Skoraj polovica proizvodnje iz odpadne kovine

V Talumu iz Kidričevega pravijo, da je letos 48 odstotkov njihove proizvodnje nastalo iz odpadnega aluminija, kar je 10-odstotna rast v primerjavi z lanskim letom. V 2026 nameravajo vzdrževati ta trend in delež odpadnega aluminija v celotni proizvodnji povečati na 58 odstotkov.

Odpadno kovino kupijo znotraj Evrope, poleg držav članic EU še v Bosni in Hercegovini, Srbiji, San Marinu, Švici in Združenem kraljestvu, so sporočili.

Talum je aprila 2023, v času energetske draginje v Evropi, po 70 letih ugasnil še zadnje peči za proizvodnjo primarnega aluminija in se usmeril v predelavo – v izdelavo rondelic in drugih izdelkov iz aluminija. Pri tem podjetje iz Kidričevega sledi zavezi, da do konca desetletja doseže ogljično nevtralnost, zato povečuje delež odpadnega aluminija, saj se pri reciklaži porabi le pet odstotkov energije v primerjavi s prvo proizvodnjo.

V letu 2023 so prihodki podjetja upadli za dobro četrtino, s 467 milijonov evrov na 343,9 milijona evrov. Lani se je prodaja izboljšala za pet odstotkov, na 361,5 milijona evrov. Je pa Talum v tem času vzdrževal dobičkonosnost, lani je čisti dobiček znašal 2,7 milijona evrov.

Vprašanja smo naslovili tudi na drugega slovenskega proizvajalca aluminija, Impol iz Slovenske Bistrice. Odgovorov nismo prejeli.

Največ izvoza v Indijo in na Kitajsko

Največ aluminijskega odpada se po podatkih evropskega industrijskega združenja izvozi v Indijo in na Kitajsko. V Indiji uvoz pomeni kar 80-85 odstotkov vsega recikliranega aluminija, pravijo pri Talumu. Indija in Kitajska sta največji svetovni uvoznici aluminijevega odpada; prva je leta 2023 uvozila za 3,6 milijarde dolarjev odpadne kovine, druga za 3,4 milijarde dolarjev, kažejo podatki Svetovne banke.

Generalni direktor European Aluminium Paul Voss je dejal, da evropska podjetja ne morejo konkurirati kupcem v Aziji, ki lahko plačajo višje cene zaradi subvencij ter nižjih delovnih in okoljskih standardov. “Popolnoma razumljivo je, da trgovci z odpadnim kovinskim materialom raje prodajajo najvišjemu ponudniku, vendar je vloga javne politike, da odpravi tovrstne tržne pomanjkljivosti, da bi zaščitila strateške interese Evrope,” je dejal.

Medtem evropski prodajalci odpadnega aluminija nasprotujejo predlogu izvoznih dajatev. Po njihovem mnenju je izvoz v Azijo v zadnjih letih porastel zato, ker doma ni zadostnega povpraševanja in zaradi nezadostnih zmogljivosti za ravnanje z mešanim odpadnim materialom, kot so tisti iz razrezanih vozil.

V Talumu opažajo nasprotno. “Lahko izhajamo iz naših potreb po odpadnem aluminiju. To, kar doživljamo na trgu, je, da kakovostnega odpadnega aluminija primanjkuje,” odgovarjajo.

Zakaj 30 odstotkov?

“Določitev 30-odstotne izvozne dajatve je bila določena na osnovi celostne študije, ki je obravnavala problematiko izvoza aluminijevega odpada iz Evrope. Rezultati študije predvidevajo, da bi tolikšna izvozna dajatev lahko pomenila učinkovit ukrep za zmanjšanje izvoza aluminijevega odpada,” so dejali pri Talumu.

Evropska komisija je dejala, da je izvoz odpadne kovine začela spremljati julija. Odločitev o morebitnih izvoznih dajatvah naj bi sprejela v prihodnjih tednih.

Eden najbolj recikliranih materialov

Aluminij je eden najbolj recikliranih materialov na svetu, saj ga je mogoče nenehno reciklirati, ne da bi pri tem izgubil kakovost. Skoraj 75 odstotkov od 1,5 milijarde ton doslej proizvedenega aluminija se še danes uporablja, po podatkih mednarodnega inštituta za aluminij.

Vsako leto se na globalni ravni reciklira več kot 30 milijonov ton odpadnega aluminija.