Imam 15 tisoč evrov. Kam naj jih vložim, da bom največ zaslužil?

Po aprilskem pretresu na kapitalskih trgih, ko je Trump vlagateljem po svetu nagnal strah v kosti z napovedjo o uvedbi vrtoglavih carin, so delnice danes ponovno na rekordih. Ameriški indeks S&P 500 je od tako imenovanega dneva osvoboditve pridobil 30 odstotkov, evropski Stoxx 600 slabih 20 odstotkov, slovenski SBITOP pa skoraj 40 odstotkov.

V obdobju visokih vrednotenj in pregretih trgov, kam se najbolj splača vložiti nekaj denarja, recimo 15 tisoč evrov?

Poznavalci menijo, da tradicionalni portfelj, ki ga po vrednosti sestavlja 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic (oziroma kombinacija teh dveh naložbenih razredov), še naprej zagotavlja sorazmerno lepo donosnost na ravni dolgoletnega povprečja, to je pri okoli sedmih odstotkih na leto, ocenjujejo pri J.P. Morgan.

Tudi domači borzni analitiki se strinjajo, da je dobro razpršen portfelj s poudarkom na globalnih delniških trgih, večjo obvezniško oziroma denarno komponento in pa manjšim “alternativnim” delom, kot so naložbe v zlato, najbolj primerna strategija za večino vlagateljev. Poglejmo podrobnosti.

Kaj svetujejo upravljalci premoženja

Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika predlaga enkratni vložek v globalni indeksni sklad ter nato redna mesečna vplačila, namenjena dodatnim nakupom. Po njegovem je najbolj primerna naložba globalni delniški indeks. “Njegova robustna metodologija že sama po sebi zagotavlja dovolj razpršenosti, vlagatelj pa lahko ostaja pasiven,” meni.

Jure Štimac, NLB Skladi, prav tako poudarja pomen široko zastavljenega portfelja. Njegovo jedro naj predstavljajo globalno razpršene delnice podjetij iz različnih panog. Četrtino je po njegovem smiselno preusmeriti v manj tvegane obveznice, tako državne kot podjetniške.

Alternativni del portfelja, denimo vložki v zlato, naj predstavlja največ deset odstotkov. Tovrstne naložbe so pogosto bolj odporne na inflacijo in geopolitična tveganja. Do pet odstotkov pa je po besedah Štimca smiselno ohraniti v gotovini za večjo likvidnost ali nakupe ob korekcijah, “a zgolj ob predpostavki, da ima vlagatelj že oblikovano varnostno rezervo v primeru nepričakovanih osebnih dogodkov.”

Tadej Jerman iz Generali Investments medtem svetuje, naj vlagatelji, ki bodo prej ali slej potrebovali denar, najprej razmislijo o varčevalnem računu, depozitu ali denarnem vzajemnem skladu. Tovrstne naložbe prinašajo nekajodstotni donos, so pa običajno precej stabilne in likvidne.

Smiselna izbira za dolgoročne vlagatelje so po drugi strani ponovno globalni delniški trgi, z dodatnim poudarkom na hitrorastočih sektorjih in regijah. Ostalih 40 odstotkov portfelja lahko odpade na denarna oziroma obvezniška sredstva, manjši del portfelja pa v alternativne naložbene razrede.

Tehnološki velikani ne prinašajo več vrtoglavih donosov

Ameriške tehnološke delnice so v zadnjih letih daleč najbolj priljubljene in bodo po pričakovanjih ostale dobra naložba. Apple, Meta, Google, Microsoft, Nvidia in Amazon redno beležijo visoke dobičke, pogosto višje od napovedi analitikov. Vrednosti njihovih delnic so na rekordih, v pomembni meri pa jih poganjajo pričakovanja vlagateljev, da so prav ta podjetja v najboljšem položaju, da si vzamejo velik del trga umetne inteligence.

“Investicije v njihove lastne tehnološke zmogljivosti so ogromne in se ne zmanjšujejo. Američani želijo ostati korak pred konkurenco, pri tem pa jim je naklonjena tudi trenutna administracija,” meni Štimac, upravljavec premoženja iz NLB Skladov.

Izpostavljenost do tehnoloških velikanov vsaj na kratek oziroma srednji rok sicer ni brez tveganj. Tržne kapitalizacije sedmih največjih podjetij iz panoge skupaj trenutno predstavljajo okoli 35 odstotkov celotne kapitalizacije indeksa S&P 500, kar pomeni rekordno koncentracijo. Prostora za rast ni neomejeno in trg lahko kaznuje vsak spodrsljaj, kot so slabši dobički od pričakovanih. Tudi Štimac opozarja, da donosi s tega naslova v prihodnje morda ne bodo tako privlačni. “Za povprečnega vlagatelja je smiselno, da obdrži naložbe v tehnološki sektor, vendar naj upošteva tudi razpršitev v bolj defenzivne sektorje,” svetuje.

Vlagatelji naj bodo obenem pozorni tudi na nišne tehnologije. David Zorman iz Generali Investments v to kategorijo uvršča kvantno računalništvo, gensko zdravljenje in tehnologije na področju obnovljivih virov energije. “Ta področja imajo velik potencial. V nekaj letih lahko iz majhnih in neznanih podjetij nastanejo globalni velikani. Zato je pri vlaganju pomembno razmišljati dolgoročno in spremljati trende, ne le trenutnih zmagovalcev,” pravi.

Priložnosti v Evropi: banke, energetika in vojaška industrija

Vse več je zanimanja tudi za evropske trge. Ti so v zadnjem obdobju beležili lepe dobičke, predvsem na račun dejstva, da jih vlagatelji vidijo kot podcenjene, še posebej v bančnem sektorju, energetiki, farmaciji in avtomobilski industriji.

Indeks Stoxx 600, ki vključuje veliko večino vrednosti evropskih delnic po vrednosti, je bil v začetku leta celo donosnejši od ameriškega, a je v zadnjih mesecih malce upehal na račun slabših rezultatov podjetij.

Goldman Sachs sicer pričakuje, da bo v prihodnjih 12 mesecih indeks spet našel pot navzgor in zrasel za okoli pet odstotkov. Pri banki še opažajo, da so vrednosti evropskih podjetij v primerjavi z lani poskočile, a da so še vedno ugodnejše od primerljivih ameriških delnic.

Naši sogovorniki prav tako ocenjujejo, da v Evropi obstaja vrsta priložnosti, a je treba biti pri izbiri nekoliko selektiven. Kozole iz Ilirike izpostavlja industrijski sektor in kot primer uspešnega evropskega prvaka podjetje Siemens. Po mnenju Štimca so zanimive tudi panoge, ki bodo imele koristi od višjih proračunskih izdatkov. To so energetika, sploh podjetja na področju razogljičenja in nadgradnje omrežja, pa tudi finančna industrija in obrambno-vojaški segment.

Eden izmed najbolj izpostavljenih primerov na tem področju je nemški Rheinmetall, ki izdeluje tudi orožje. Njihova delnica je od začetka leta do danes zrasla za kar 260 odstotkov.

Zorman iz Generali Investments medtem izpostavlja priložnosti na področjih obnovljivih virov energije, elektrifikacije prometa, programskih rešitev in kibernetske varnosti. “Zanimiva so tudi farmacevtska in biotehnološka podjetja, saj ima Evropa močno znanstveno bazo ter dolgo tradicijo raziskav,” meni.

Kar se tiče trgov v razvoju, se je fokus, kot kaže, s Kitajske vsaj deloma preusmeril na Indijo. Analitiki tam vidijo ogromno potenciala zaradi velike in mlade populacije, rastočega srednjega razreda in poudarka na digitalizaciji.

Kje je meja za Krko?

Poglejmo še na lokalni teren. Vlagatelji so lahko z dogajanjem na ljubljanski borzi izjemno zadovoljni. Vrednost vodilnega indeksa SBITOP je letos poskočila za 50 odstotkov, s čimer je ta najdonosnejši v regiji. Koliko pa je še prostora za rast?

Kozole meni, da ključna podjetja indeksa, kot sta NLB in Krka, zaradi dobrih rezultatov še naprej ostajajo privlačna za dolgoročne vlagatelje. Delnica novomeškega farmacevta je, denimo, ta mesec nekajkrat presegla mejo 220 evrov, njegova tržna kapitalizacija pa je prvič presegla sedem milijard evrov.

Sogovorniki sicer opozarjajo, da naj bo slovenski delniški trg – navkljub odličnim rezultatom v zadnjem času – še vedno le dopolnitev v globalno razpršenem portfelju.

Zlato je dobra alternativa, previdno s kriptom

Pomembno mesto v dobro zaokroženem portfelju imajo tudi alternativne naložbe. Vlagatelji pogosto posegajo po zlatu, ki ima tradicionalno vlogo hranilca vrednosti. V obdobju povečanih tveganj so se številni zatekli k žlahtni kovini – njena vrednost je v zadnjih 12 mesecih zrasla za dobrih 40 odstotkov, na trenutnih 3.680 dolarjev za unčo.

“Korelacija zlata z delnicami in obveznicami je običajno nizka, zato je primerna alternativna naložba za razpršitev portfelja,” razlaga Štimac, medtem ko Kozole svetuje, naj žlahtna kovina ne predstavlja več kot šest oziroma osem odstotkov vrednosti vseh naložb.

Kaj pa kriptovalute? Strokovnjaki so enotni, da gre za visoko špekulativno naložbo, s katero naj se ukvarjajo zgolj tisti, ki imajo visoko dovzetnost za tveganje in kriptovalute dobro poznajo. Ne gre pa seveda prezreti dejstva, da ključne kriptovalute beležijo visoke rasti. Bitcoin in ethereum, denimo, sta v zadnjih 12 mesecih oba zrasla za okoli 90 odstotkov.