Stečaji v porastu, a z majhnim vplivom na širšo gospodarsko sliko

Število stečajev se v Sloveniji drugo leto zapored povečuje, a razloga za preplah ni, saj statistika zajema predvsem manjša podjetja v sektorjih, kjer je stečajev že tradicionalno največ.

V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo stečajev 740, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju leta prej (665 stečajev), kažejo podatki Ajpesa. V celotnem lanskem letu je poslovni register naštel 999 stečajev, kar je bilo za 15 odstotkov več kot leta 2023 (872), ko je število doseglo najnižjo raven po petih letih padcev. Število stečajev se je zmanjševalo tudi skozi čas pandemije koronavirusa, med drugim zaradi državnih pomoči podjetjem.

Kaj so razlogi

Kot je za Forbes Slovenija pojasnil glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, so ključni razlogi za rast stečajev “nizka splošna gospodarska rast, padec gradbenih del in izzivi v izvozno naravnanih sektorjih predelovalnih dejavnosti”.

Gospodarska rast je lani znašala 1,7 odstotka, napoved za letos pa je vladni urad za makroekonomske analize (Umar) pred dnevi oklestil na 0,8 odstotka (s pomladnih 2,1 odstotka).

Vrednost gradbenih del v prvih sedmih mesecih leta je bila v primerjavi z istim obdobjem lani višja za slab odstotek. Dvignili sta se sicer le vrednosti del pri specializiranih gradbenih delih (za 9,1 odstotka) in stavbah (za štiri odstotke), medtem ko je vrednost del pri gradnji inženirskih objektov upadla za 7,2 odstotka, po podatkih Sursa.

Pri stečajih “gre pretežno za mikro ali majhne družbe, kar pomeni, da je omejen sistemski učinek teh podjetij na makroekonomsko sliko”, dodaja Ivanc. Te družbe tudi niso prezadolžene, banke so do njih minimalno izpostavljene, tako da na stečaje ne vplivajo višje obrestne mere Evropske centralne banke (ECB). Razlog za stečaje je povpraševanje po izdelkih in storitvah posameznih podjetij.

Četrtina stečajev med gradbinci

Po podatkih Ajpesa je največ stečajev v panogi gradbeništva. Od začetka leta do 11. septembra je bilo vseh stečajev 767, od tega jih je bilo 203 oziroma 26 odstotkov v gradbeništvu. Sledi trgovina s 121 stečaji, prevoz in skladiščenje z 91 in predelovalne dejavnosti z 90 stečaji.

“V naštetih dejavnostih je bilo tradicionalno največ stečajev, kar je posledica rastočega števila gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v Sloveniji. Številčna rast stečajev tako sama po sebi ne pomeni veliko v tem kontekstu,” pojasni Ivanc.

Visok pritisk na prodajne cene slovenskih podjetij

Na število stečajev vpliva tudi ohlajanje nemške industrije, a je po besedah Ivanca ta vpliv odvisen od posamezne družbe in ni sistemski ali panožni. Težave v industrijskem sektorju naše najpomembnejše trgovinske partnerice namreč vplivajo na slabšo prodajo nekaterih podjetij pri nas.

“To pomeni, da izguba večjega kupca pri eni od družbi lahko pomeni stečaj, kar pa ne pomeni, da se s takšnim upadom soočajo vse družbe,” pravi. “Pritisk na prodajne cene slovenskih podjetij je visok, kar pomeni, da se povečuje tveganje, da naši dobavitelji izgubijo pogodbe s kupci, ali pa so prisiljeni del proizvodnje seliti v države v regiji z nižjimi proizvodnimi stroški, da ohranijo odnos s stranko.”

Nemška industrijska podjetja se še naprej soočajo s padcem naročil, tudi tam so v porastu stečaji. Avgusta je bilo v največjem evropskem gospodarstvu registriranih dobrih tri milijone brezposelnih, kar je največ od leta 2015. Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je zadnji dve leti skrčil, po podatkih statističnega urada Destatis. Za letos inštitut za ekonomske raziskave DIW Berlin napoveduje skromno 0,2-odstotno rast.

Ivanc pri stečajih v Sloveniji pričakuje “zmerno rast, predvsem zaradi zapoznelega učinka prenosa nižje gospodarske rasti v število stečajev”, je še dejal glavni analitik GZS.