Zakonu o gostinstvu tudi tokrat zelena luč odbora DZ

Člani odbora DZ za gospodarstvo so na torkovi seji po vetu državnega sveta ponovno podprli nov zakon o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin. Člani odbora iz opozicije so se strinjali z državnim svetom, da je treba stanovanjsko problematiko reševati drugače, koalicija je izpostavljala potrebo po regulaciji, poroča STA.

“Zakon, ki v zvezi s kratkoročnim najemom predvideva stroge omejitve, bo večini subjektov, ki se ukvarja s sobodajalstvom, onemogočil delo,” je med razlogi za veto izpostavil državni svetnik Mitja Gorenšček. Po prepričanju državnega sveta zakon ne rešuje problematike dostopnosti stanovanj, temveč omejuje svobodno gospodarsko pobudo, spodbuja sivo ekonomijo ter povzroča gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam.

Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba po Gorenščkovih besedah sprejeti drugačne ukrepe, v prvi vrsti bi bilo treba poenostaviti postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj.

“Zagotoviti bi bilo treba tudi hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo gradnjo stanovanj in izgradnjo študentskih domov, s čimer bi se sprostile kapacitete, ki jih sedaj zasedajo študentje,” je nanizal. Kot je dodal, bo zakon zaviral razvoj turizma in je škodljiv predvsem za manjše kraje in podeželje.

Frangež: Turizmu gre dobro

Gorenšček je na seji izrazil obžalovanje, da so zakon pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki bi moralo najbolj skrbeti za razvoj in širitev turizma, njegove besede povzema STA.

“Naj ne bo nobenega dvoma, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skrbi za turistični razvoj, tudi zato je rast slovenskega turizma v dosedanjem teku letošnjega leta izkazala osemodstotno rast,” mu je odvrnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež. Kot je dodal, gre turizmu ponekod celo tako dobro, da se srečujemo s stranskimi pojavi turističnega razvoja, kot je močan vpliv turističnih tokov na kakovost življenja lokalnih prebivalcev.

Frangež je spomnil, da je soglasje zakonu dal tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), in to v precej ostrejši različici, kot jo je na koncu potrdil DZ.

“Ne drži, da bo ta zakon večini ponudnikov kratkotrajnega najema onemogočil opravljanje te dejavnosti, ne drži, da ta zakon kakorkoli omejuje tovrstno dejavnost turističnih kmetijah, ki so izvzete iz tega režima, prav tako pa absolutno ne drži, da nismo upoštevali vseh lokalnih specifik od prve različice do zadnje različice tega zakona,” je bil jasen Frangež.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner bi se, kot je dejal, lahko strinjal s trditvijo državnega sveta, da zakon ne bo rešil stanovanjske problematike, če država ne bi sprejemala tudi ukrepov na drugih področjih.

Strinja se, da je treba graditi študentske domove, se mu pa zdi problematična Gorenščkova izjava, da bi se s tem sprostile kapacitete, ki jih sicer zasedajo študenti. “Te iste kapacitete danes zasedajo tudi turisti, ampak tega državni svet ni problematiziral,” je izpostavil.

Bo zakon rešil stanovanjsko problematiko?

Kot navaja STA, so se poslanci opozicije strinjali s stališčem državni svetnikov, da zakon stanovanjske problematike ne bo rešil. Poslanec NSi Franc Medic ne verjame, da se bo na račun zakona več stanovanj sprostilo za dolgoročni najem. Med ukrepi, ki bi jih morala zagotoviti vlada, je izpostavil večjo zaščito najemodajalcev, ki da so glede na najemojemalce v podrejenem položaju. “To je kislo jabolko, v katero ne želi nihče ugrizniti,” je dejal.

Da je “neobstoječa” pravna zaščita najemodajalca razlog, da se lastniki ne odločajo za oddajanje v dolgoročni najem, se je strinjala tudi poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. “Najemodajalci so nezaščiteni in imajo v velikih primerih težave, da pridejo nazaj do svojega stanovanja,” je dejala.

Poslancu Svobode Aleksandru Prosenu Kralju se zdi absurdno, da hodniki stanovanjskih stavb postajajo hotelske avle. Sobodajalstvo se je po njegovi oceni razpaslo v tistem trenutku, ko smo dejavnost prepustili tudi pravnim osebam. “Takrat so se začele vršiti vse možne malverzacije,” je dejal in ocenil, da je prav, da se področje regulira.

Predsednica odbora iz vrst SD Bojana Muršič se je strinjala z opozicijo, da zakon sam po sebi ne rešuje stanovanjske problematike, je pa izpostavila, da gre le za enega od ukrepov, s katerimi vlada naslavlja področje. Poudarila je tudi, da zakon ni nastal čez noč, da se je usklajeval več kot leto dni in da ga je potrdil tudi ESS.

Zakon uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni v občinah s stanovanjsko krizo, a jim daje možnost razrahljanja te omejitve. DZ ga je potrdil sredi julija, državni svet je nanj izglasoval veto. Da je zakon ustrezen, je glasovalo deset članov odbora, štirje so bili proti, še poroča STA.