Vrhovno sodišče bo o Trumpovih carinah odločalo do konca leta
Pritožbo bodo obravnavali po hitrem postopku, novembra bo sodišče poslušalo argumente obeh strani.
Trump je tako imenovane recipročne carine proti praktično vsem državam sveta uvedel aprila in se pri tem skliceval na izredne razmere zaradi trajnega zunanjetrgovinskega primanjkljaja ZDA. Carine je utemeljil s pol stoletja starim zakonom o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih. Ta predsedniku v izrednih razmerah omogoča povišanje carin, vendar pa se sodišča doslej niso strinjala, da izredne razmere zares obstajajo, piše Politico.
Trumpova vlada je prosila za hitri postopek, s čimer so se v torek strinjali tudi tožniki – majhna podjetja in demokratske države. Podjetja, ki so odvisna od uvoza, so prepričana, da Trumpovih carin ne bodo preživela, čeprav predsednik ponavlja, da carine plačujejo države izvoznice v ZDA.
Sodišče pritrdilo tožnikom, a pustilo carine
Tožniki so na vseh sodnih stopnjah doslej prevladali z argumentom, da predsednik nima pooblastil za uvedbo višjih carin brez privolitve kongresa. Prizivno sodišče je to potrdilo, vendar pa carine vseeno pustilo v veljavi do odločitve vrhovnega sodišča. Vladni odvetniki so trdili, da bi odprava višjih carin privedla do gospodarske katastrofe v ZDA.
Ameriški proračun je do konca avgusta letos s carinami pridobil 159 milijard dolarjev, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani, je poročala televizija ABC. V primeru razveljavitve višjih carin, bi morala vlada ta denar vrniti uvoznikom.
Trumpovi vladni odvetniki med drugim tudi trdijo, da bi ukinitev višjih carin onemogočila izvajanje Trumpove zunanje politike, saj ta carine izkorišča za politične pritiske na države – na primer na Kitajsko, da prepreči izvoz mamila fentanil v ZDA, ali na Indijo, da preneha kupovati rusko nafto, povzema STA.
Odločitev ne bo veljala za povišane carine
Odločitev vrhovnega sodišča ne bo vplivala na povišane carine za uvoz jekla, aluminija in avtomobilov, ki jih je Trump uvedel s sklicevanjem na druge zakone, pred uvedbo pa je morala biti opravljena preiskava ministrstva za trgovino.
Trump računa, da mu bo konservativna večina šestih vrhovnih sodnikov, med katerimi je sam imenoval kar tri, ponovno ugodila. V torek mu je šesterica dovolila pregon nezakonitih priseljencev na podlagi rasnih in drugih stereotipov, kar je liberalna vrhovna sodnica Sonia Sotomayor označila za eno najbolj ne-ameriških sodnih odločitev v zgodovini.
Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts pa je v torek sam omogočil Trumpovi vladi, da ne porabi pet milijard dolarjev kongresno potrjene pomoči tujini. Trump je avgusta dejal, da tega denarja ne bo porabil, zvezni sodnik Amir Ali pa je po tožbi prejšnji teden odločil, da lahko pomoč zamrzne le kongres, ki jo je odobril.
