Leto dni po pismu za reševanje evropske konkurenčnosti: “Delajte, kot sem vam rekel”

Nekdanji italijanski premier Mario Draghi ima jasno sporočilo za voditelje EU: “Jaz sem svoje opravil, zdaj ste na vrsti vi.”

Evropa je doslej uresničila le peščico priporočil iz njegovega načrta, ki ga podpira Evropska komisija in ki predvideva celinske naložbe v infrastrukturo, prenovljeno energetsko omrežje s poceni elektriko za industrijo, usklajeno vojaško nabavo za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega orožja ter enotni finančni sektor, ki bi lahko vlagal v evropska tehnološka zagonska podjetja.

Prejšnji mesec je Draghi posvaril, da morajo evropske vlade opraviti “ogromne naložbe, ki bodo v prihodnosti nujne”, in dodal: “To moramo storiti zdaj, ko še lahko vplivamo na svojo prihodnost – ne takrat, ko bo že prepozno.”

Pri Politicu opozarjajo, da to ni prvič, da nekdanji predsednik Evropske centralne banke opozarja na vse slabše evropske obete. Ko je poročilo prvič predstavil v Bruslju, je govoril o “počasni agoniji” evropskega zatona.

Toda čeprav voditelji na papirju podpirajo bolj povezano EU, v ozadju reforma stagnira.

“Draghijevo poročilo je postalo gospodarska doktrina EU, vse, kar smo predlagali od takrat, se z njim usklajuje,” je za Politico povedal izvršni podpredsednik Komisije za industrijsko strategijo Stéphane Séjourné. A priznal je tudi, da “učinek Draghija pogosto izgine, ko pride do pogajanj o zakonodaji med državami članicami”.

Poročilo think tanka European Policy Innovation Council ugotavlja, da je bilo iz Draghijevega poročila dejansko izvedenih le 11 odstotkov priporočil. Na področju energetike ni bilo izvedenega niti enega ukrepa.

Kaj je zapisal v poročilu?

Draghi že dolgo zagovarja “skupno suverenost” – prepričanje, da so države EU močnejše, ko delujejo kot enoten blok, tudi če zaradi tega izgubijo del nacionalne avtonomije. Težava pa je, da morajo za skupno delovanje odločitev sprejeti vlade same.

Februarja je v nastopu pred Evropskim parlamentom že grajal vlade, ker zavirajo nujne spremembe.

“Pravite ne javnemu dolgu, ne enotnemu trgu, ne kapitalski uniji. Ne morete vsemu reči ne,” je dejal. Zdaj, ko ZDA z neprizanesljivo držo osramotijo Evropo na svetovnem prizorišču, Draghi opozarja, da se priložnost za spremembe morda zapira.

Primer tega je bil način, kako je predsednik Donald Trump premagal evropske pogajalce, ki so bili pod pritiskom svojih prestolnic, naj dosežejo dogovor.

“To je bilo zelo brutalno prebujenje,” je opozoril Draghi prejšnji mesec na srečanju v italijanskem mestu Rimini.

Sestavili posebno enoto

V Bruslju so po Draghijevem poročilu ustanovili posebno enoto za izvedbo “nove industrijske strategije”. Ustanovil ga je generalni sekretariat, ki poroča predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Vodi jo Heinz Jansen, nemški uradnik iz direktorata za gospodarske zadeve, v njej pa dela še osem sodelavcev.

Kritiki menijo, da je to zanemarljivo število ljudi za tako pomembno nalogo, in da bi morala Evropska komisija ustanoviti kar celoten direktorat, piše Politico.

Po navedbah uradnikov, s katerimi so govorili pri Politicu, je naloga posebne enote usmerjena v konkretne dosežke – združevanje sredstev in njihovo usmerjanje v nekaj ključnih projektov, ki bi Evropi lahko omogočili tehnološko konkurenco z ZDA in Kitajsko. Komisija je več programov združila v novi 410 milijard evrov težek sklad za skupne industrijske cilje, in jeseni naj bi državam izdala priporočilo o usklajevanju naložb.

“Dolga leta je Evropska unija verjela, da njena gospodarska velikost – 450 milijonov potrošnikov – samodejno prinaša geopolitično moč in vpliv v mednarodni trgovini. “Letošnje leto si bomo zapomnili kot leto, ko je ta iluzija izpuhtela,” je dejal Draghi.