Zlato bi lahko z rekordov ob Trumpovih posegih v Fed seglo še višje

Ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o treh finalistih za mesto predsednika ameriške centralne banke (Federal Reserve). S trenutnim vodjo Jeromom Powellom je Trump že celo leto na bojni nogi, ker ta ni znižal obrestnih mer, posegi predsednika v neodvisnost banke pa bi bili najbolj dobičkonosni za vlagatelje v zlato.

Poleg spora s Powellom je Trump nedavno skušal odpustiti guvernerko Feda Liso Cook, ki je zoper odločitev vložila tožbo. Medtem je minister za finance Scott Bessent, ki predsedniku pomaga pri iskanju novega predsednika Feda, dejal, da je centralna banka zaradi “arogance pri oblikovanju politik” ubrala napačne korake. V petek je pozval k celovitemu pregledu delovanja centralne banke, ki je sicer po zakonu neodvisna od izvršne veje oblasti.

Ob teh posegih so analitiki pri investicijski banki Goldman Sachs napovedali, da bi večji premik denarja vlagateljev iz dolarskih sredstev, kot so državne obveznice, v zlato lahko dvignil ceno žlahtne kovine na 5.000 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Trenutno je cena nad 3.500 dolarji, zlato pa je ob gospodarskih negotovostih zaradi Trumpovih carin letos zraslo za 35 odstotkov in pretekli teden doseglo nov rekord, piše Financial Times (FT).

S tem je eno najboljših naložbenih sredstev tega leta.

Obramba pred inflacijo

“Če bi se en odstotek zasebnega trga ameriških državnih obveznic prelil v zlato, ob predpostavki, da bo vse ostalo nespremenjeno, bi se po naši oceni cena zlata dvignila na skoraj 5.000 dolarjev za (31,1-gramsko, op. a.) unčo,” so dejali analitiki Goldman Sachsa. “Posledično ostaja zlato naše dolgoročno priporočilo z najvišjo stopnjo prepričanja na področju surovin.”

Zlato praviloma velja za hranilca vrednosti in obrambo pred inflacijo. Vlagatelje namreč skrbi, da bi bil Fed pod političnim nadzorom bolj naklonjen nižanju obrestnih mer za spodbujanje gospodarstva, kar bi povečalo tveganje inflacije in znižalo cene ameriških državnih obveznic (Treasuries, angl.).

“Scenarij, v katerem bi bila neodvisnost Feda ogrožena, bi verjetno vodil v višjo inflacijo, nižje cene delnic in dolgoročnih obveznic ter erozijo dolarja kot svetovne rezervne valute,” je dejal Daan Struyven, vodja raziskav za svetovne surovine pri Goldman Sachsu.

Osnovni scenarij banke sicer predvideva rast cene zlata na okrog 4.000 dolarjev do sredine leta 2026, še piše FT.

Trije v igri za šefa Feda

Trump medtem premleva, koga želi prihodnje leto na čelu Feda. Powellu, ki ga je v svojem prvem mandatu na položaj imenoval prav Trump, se mandat izteče maja prihodnje leto. V igri so tri imena, poroča Reuters.

Christopher Waller je bil glavni raziskovalni ekonomist pri izpostavi Federal Reserve v St. Louisu, dokler ga Trump leta 2020 ni imenoval v svet guvernerjev banke. Leta 2021 je pred večino svojih kolegov pozval k dvigu obrestnih mer za boj z rastočo inflacijo. Takrat je trdil, da ukrep ne bo nujno povečal brezposelnosti, kar se je izkazalo za pravilno. Letos je pred večino kolegov v svetu guvernerjev pozval k nižanju obrestnih mer. Na julijskem zasedanju se ni strinjal z večinskim mnenjem, da se obrestne mere ohrani nespremenjene.

Kevin Hassett je ekonomist in dolgoletni svetovalec republikanskih uradnikov in konservativnih think tankov, ki se je v Trumpov krog vključil med predsednikovim prvim mandatom, ko je od leta 2017 do 2019 vodil Svet ekonomskih svetovalcev Bele hiše. Kot glavni ekonomski svetovalec Bele hiše je zdaj odločen zagovornik Trumpovih carin in drugih ekonomskih politik.

Kevin Warsh je nekdanji guverner Feda, ki ga je v svet guvernerjev imenoval predsednik George W. Bush leta 2006. Bil je nasprotnik Fedovega programa odkupa obveznic za boj proti krizi, saj je mnenja, da je ta centralno banko neprimerno vpletal v fiskalno področje. Odstopil je leta 2011 in s tem skrajšal mandat, ki bi se končal leta 2018. Trump ga je leta 2018 skoraj izbral za predsednika Feda, kasneje pa je dejal, da si želi, da bi to storil.