Slovenija na evropskem repu po pobranem premoženjskem davku

Po podatkih Evropske komisije se je delež premoženjskega davka v BDP v Evropski uniji (EU) v letu 2023 gibal od 0,3 odstotka do 3,7 odstotka. Povprečje v EU je znašalo 1,9 odstotka.

Kje je Slovenija? Z 0,6-odstotnim deležem se uvršča na rep lestvice, skupaj z Bolgarijo in sosednjo Avstrijo. Za njimi so le še Romunija, Litva, Slovaška, Češka in Estonija.

Na prvo mesto med državami članicami po deležu premoženjskega davka v BDP se s 3,7-odstotnim deležem uvršča Francija. Sledita ji Belgija, kjer je ta delež 3,2-odstoten, in Grčija, kjer znaša 2,7 odstotka.

V več kot polovici članic EU premoženjski davek znaša manj kot odstotek BDP. Tik pod to mejo je na primer Hrvaška z 0,9-odstotnim deležem, blizu nje je tudi Madžarska z 0,8-odstotnim deležem.

Po klasifikaciji OECD v premoženjski davek sodijo davek na nepremičnine, na dediščino, darila ter na finančne in kapitalske transakcije finančne transakcije.

Od premoženja Sloveniji skoraj 400 milijonov evrov

Po podatkih Evropske komisije je bilo v Sloveniji v letu 2023 pobranega za 384 milijonov evrov premoženjskega davka. Daleč največji del je pomenilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tega se je leta 2023 nabralo za 272,2 milijona evrov.

Premoženjski davek je v celotni davčni beri v Sloveniji znašal 1,7 odstotka. Tudi ta delež je bil največji v Franciji (8,4 odstotka), najmanjši pa na Češkem in v Estoniji (0,8 odstotka).

Skoraj 40 let davka na premoženje

V Sloveniji sicer že dolgo poteka razprava, da je treba premoženje obdavčiti bolj, delo pa razbremeniti. Pri nas imamo davek od premoženja že od leta 1988, ko je bil sprejet zakon o davkih občanov, a ga je dolga leta plačevalo le malo državljanov.

V zadnjih letih pa se to spreminja. Furs je poostril nadzor in tudi s “križanjem” evidenc išče lastnike, ki premoženja niso prijavili, ter jih poziva k predložitvi napovedi za odmero omenjenega davka.

Na “nadomestek” bomo še čakali

Že dolgo se tudi napoveduje, da bo davek od premoženja ukinjen. Nadomestil naj bi ga novi davek na nepremičnine, ki ga je napovedovala večina vlad do zdaj, uvedla pa le vlada Alenke Bratušek v letu 2013. Pa še to le za kratek čas, saj ga je ustavno sodišče razveljavilo.

Kot smo pisali pred časom, pa je odločba ustavnega sodišča onemogočila tudi posege v zakonsko podlago za davek od premoženja. Ustavno sodišče je namreč v odločbi o razveljavitvi davka na nepremičnine zapisalo, da določbe, ki urejajo davek od premoženja, ostajajo v uporabi “do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin”.

Vlada Roberta Goloba je sicer predvidela uvedbo davka na nepremičnine, a se je zaustavilo že pri izhodiščih. Ta so med drugim predvidela, da bi nov davek na stanovanjske nepremičnine doletel vse lastnike, ki imajo dve ali več nepremičnin oziroma stavbno zemljišče, znašal pa bi 1,45 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine, kot jo je ocenila geodetska uprava (Gurs). Za prvo, torej neobdavčeno nepremičnino, bi lastniki še naprej plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

Izračun ministrstva za finance je pokazal, da bi 1,45-odstotna obdavčitev prinesla okoli 700 milijonov evrov dodatnih prilivov. Vendar z izhodišči, na katere je vlada dobila okoli 500 pripomb, ni bil zadovoljen nihče. Julija so z ministrstva za finance tudi uradno sporočili, da nepremičninskega davka v tem mandatu ne bo.