Kako višje plače javnih uslužbencev klestijo po proračunu

Polletno poročilo o stanju javnih financ kaže, da so se izdatki proračunskih porabnikov povečali za devet odstotkov, primanjkljaj pa je ob polletju presegel 0,8 milijarde evrov. Lani v enakem obdobju je primanjkljaj znašal 343 milijonov evrov.

En razlog za povečanje izdatkov je prenos sredstev za obnovo na zunajproračunski sklad za obnovo. Izločanje sredstev v sklade in rezervo se je tako v prvem polletju letos povečalo za 158 milijonov evrov ali slabih 50 odstotkov.

K minusu v proračunski blagajni pa so pomembno prispevali tudi povečani izdatki za plače; tako so se zvišali neposredni proračunski izdatki za plače, in sicer za 10,2 odstotka (z 884 na 974 milijonov evrov), pa tudi posredni izdatki v obliki transferjev občinam in javnim zavodom za plače. Transferji občinam so se povečali z 78 na 115 milijonov evrov (za 47,2 odstotka), transferji javnim zavodom pa z 1,47 na 1,63 milijarde evrov (za 10,5 odstotka).

V prvih sedmih mesecih letos so skupni stroški dela v javnem sektorju po podatkih fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, porasli za 10,8 odstotka oziroma okoli 270 milijonov evrov. Transferji državnega proračuna v javne zavode za stroške dela, ki pomenijo približno 60 odstotkov skupnih stroškov dela, so se okrepili za 11,3 odstotka.

Povečanje izdatkov je v veliki meri posledica januarskega dviga plač, ki je prvi od šestih korakov implementacije reforme plač v javnem sektorju, pa tudi večjega števila zaposlenih. Povprečno število zaposlenih glede na opravljene ure se je v letu dni zvišalo za skoraj 1.500. V javnem sektorju je tako zaposlenih že skoraj 190 tisoč ljudi.

Izdatki večji od ocen

Da se bodo z reformo izdatki za plače povečali, je bilo pričakovano, v vseh štirih letih naj bi reforma stala več kot 1,4 milijarde evrov. Na vprašanje, ali je dvigovanje izdatkov v prvem polletju v skladu s pričakovanji, pa nam je šef fiskalnega sveta Kračun odgovoril, da je lani sprejeti državni proračun za celo leto 2025 predvidel povečanje skupnih stroškov dela za okoli 10,5 odstotka glede na lansko realizacijo, kar bi v denarju pomenilo okoli 450 milijonov evrov.

“Po izračunih fiskalnega sveta bi morali za dosego navedenega cilja stroški dela v zadnjih petih mesecih leta glede na enako obdobje lanskega leta v povprečju porasti za 10,1 odstotka. Vendar je glede na dogovor o novem plačnem sistemu v oktobru mogoče pričakovati dodaten pospešek rasti stroškov dela, s čimer bi lahko celoletna rast stroškov dela državnega proračuna presegla 11 odstotkov,” je ocenil.

Oktobra namreč sledi drugi dvig v okviru plačne reforme, nato pa do januarja 2028 še štirje.

Ministrstvu za solidarno prihodnost je vlada nedavno odobrila prerazporeditev 1,5 milijona evrov za zagotovitev izplačil plač socialnim ustanovam in za sofinanciranje dodatnih stroškov dela. Ali je to povezano s plačno reformo in ali so podcenili zvišanje stroškov dela, nam z ministrstva Simona Maljevca v tednu dni niso odgovorili.

Rast plač prehiteva zasebni sektor

V Banki Slovenije ocenjujejo, da bo rast plač v javnem sektorju najvišja letos. V decembrskih napovedih so ocenili, da bo 8,7-odstotna, a so opozorili, da so “napovedi negotove zaradi številnih sprememb, ki jih reforma prinaša”.

Podatki statističnega urada in tudi navedbe fiskalnega sveta kažejo, da je številka zelo verjetno podcenjena; v prvih petih mesecih je bila rast bruto plač 10,8-odstotna, v sektorju država pa 12,1-odstotna. Oktobra sledi nov dvig plač, kar bo predvidoma dodatno pohitrilo tudi rast povprečne plače.

V Banki Slovenije pričakujejo, da se bo rast povprečne plače v sektorju država nadaljevala tudi v prihodnjih letih in bo v celotnem obdobju napovedi centralne banke, do vključno 2027, višja kot v zasebnem sektorju.

Njihova analiza, objavljena v marčevskem pregledu makroekonomskih gibanj, pa je pokazala, da so trenutno plače v javnem sektorju pod ocenjenim dolgoročnim ravnotežjem glede na plače v zasebnem sektorju. “To pomeni, da je trenutno plačno reformo mogoče interpretirati kot mehanizem dohitevanja rasti plač in ne kot strukturni odmik od zgodovinske dinamike določanja plač,” menijo.

Bomo zato presegli omejitve?

Rast izdatkov sektorja država, ki jo letos povečuje plačna reforma, pa je, kot pravijo v fiskalnem svetu, v prenovljenem sistemu ekonomskega upravljanja v Evropski uniji (EU) osnovni kazalnik zagotavljanja srednjeročne vzdržnosti javnih financ.

Slovenija se je v lani pripravljenem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu (za obdobje od 2025 do 2028) za leto 2025 zavezala k maksimalni rasti neto izdatkov v višini 5,6 odstotka, za leto 2026 v višini 4,4 odstotka in za leto 2027 v višini 4,1 odstotka.

Kot ocenjujejo v Banki Slovenije, bi rast sredstev za zaposlene zaradi plačne reforme “lahko pomenila izziv” pri doseganju ciljne rasti očiščenih izdatkov države po novem sistemu. Na to opozarjajo tudi v fiskalnem svetu, kjer “ob številnih gospodarskih in geopolitičnih tveganjih in ob zaključku trenutnega političnega cikla” pozivajo k previdnosti pri načrtovanju oziroma pripravi jesenskih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.

 Trenutno so plače v javnem sektorju pod ocenjenim dolgoročnim ravnotežjem glede na plače v zasebnem sektorju.

Banka Slovenije o plačah v javnem sektorju, marec 2025

Ministrstvo za finance: Spremljamo

Ministrstvo za finance smo vprašali, ali so takšne javnofinančne učinke plačne reforme, kot jih prikazuje polletna bilanca, pričakovali in ali bo morda potreba prilagoditev v spremembah proračuna za 2026, ki jih bodo jeseni poslali v državni zbor. Odgovorili so nam le, da spremljajo izvajanje reforme, ki je “dolgoročen in večleten proces”, in da “ob morebitnih spremembah bodo proračunske projekcije ustrezno prilagojene”.

Dodali pa so, da je poleg odprave nesorazmerij ter bolj pravičnega in preglednejšega plačnega sistema njihov cilj tudi ohranjanje javnofinančne vzdržnosti.

Na dodatno vprašanje, kakšne so posledice večje rasti izdatkov za plače, kot je predvidena v proračunu za letošnje leto, nam včeraj niso odgovorili.