GZS: Zdaj bi morali zvoniti vsi alarmi v državi, takoj je treba ukrepati

Državni statistični urad Surs je pretekli četrtek objavil prvo oceno gospodarske rasti Slovenije v drugem četrtletju. Po negativni gospodarski rasti v prvem četrtletju je bila ta v drugem ponovno pozitivna, vendar je bil odboj nižji od pričakovanj in pomeni dodatno znižanje aktualne ocene gospodarske rasti v tem letu, so ob tem sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Kot je v današnji izjavi za javnost pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, nas pogled na prvo oceno o 0,7-odstotni gospodarski rasti v drugem četrtletju lahko navdahne z optimizmom, a nas lahko hkrati ti podatki hitro zavedejo. Slovensko gospodarstvo je namreč v prvem polletju obstalo na mestu.

“V prvi polovici letošnjega leta smo glede na enako obdobje lani priča stagnaciji slovenskega gospodarstva. Tudi ob upoštevanju bolj optimističnih gospodarskih gibanj v drugem polletju bo povprečna letna gospodarska rast blizu enega odstotka, kar je precej manj od povprečne desetletne rasti (2,9 odstotka). S tem bo tudi nižja kot v EU-27,” je pojasnil.

Na to, da je padec BDP v prvem četrtletju izničil rast BDP v drugem, je opozoril tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, ki je pozval k ukrepanju. “Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,” je dejal.

Nižje naložbe v osnovna sredstva, padec izvoza

Najbolj šibek del slovenskega BDP v prvi polovici leta so pomenile nižje investicije v osnovna sredstva, ki so se zmanjšale za tri odstotke, in 0,8-odstotni padec izvoza blaga. Ta odražata predvsem dlje časa trajajoče pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih, visok padec gradbenih del pri inženirskih objektih (-13 odstotkov) kot tudi veliko krčenje stanovanjske gradnje (-12 odstotkov), so zapisali pri GZS.

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je v prvem polletju v Sloveniji skrčila za 1,8 odstotka, kar nas uvršča na 21. mesto med 27. državami članicami, medtem ko je na nivoju EU-27 porasla za 1,1 odstotka. “K tej razliki je najbolj negativno prispevalo krčenje proizvodnje v industriji strojev in naprav, motornih vozil, kovinskih izdelkov in letal,” je razložil Ivanc.

Struktura trga dela odraža slabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj je bilo v prvih petih mesecih za 5.800 manj delovnih mest v zasebnem sektorju in za 2.300 več v javnem sektorju. Skupaj pa je bilo nižje v povprečju za 3.500.

Poziv k davčni razbremenitvi dela

Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje so jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest, je poudaril Gorenšček. Zato je ponovno izpostavil nujnost davčne razbremenitve stroškov dela in aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.

Spomnil je, da so v GZS že predlagali razbremenitve stroškov dela, s katero bi spodbudili ponovno rast delovnih mest, ki so po njegovem mnenju najboljše zagotovilo za ponovno višjo rast BDP. Prav tako je poudaril nujnost aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.