BDP v drugem četrtletju znova zrasel, izvoz se krči

V drugem četrtletju se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) povečal za 0,7 odstotka, tako na letni kot na četrtletni ravni. Brez upoštevanja sezonskih vplivov je bila medletna rast 0,8-odstotna. V obdobju od januarja do junija letos je bila gospodarska rast 0,1-odstotna v primerjavi z istim obdobjem lani, so sporočili z državnega statističnega urada Surs.

Ob tem je Surs tudi popravil podatke o krčenju slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju. BDP se je v prvem četrtletju zmanjšal za 0,6 odstotka na letni ravni in za 0,7 odstotka na četrtletni ravni. Brez upoštevanja sezonskih vplivov je bilo medletno krčenje prav tako 0,6-odstotno.

“Rast je bila spodbujena zlasti s končno potrošnjo gospodinjstev in krepitvijo zalog, medtem ko jo je še naprej zavirala zunanjetrgovinska aktivnost,” so podatke komentirali v Banki Slovenije.

Razpoložljivi podatki v grobem potrjujejo obete za letošnjo gospodarsko rast iz junijskih napovedi Banke Slovenije, a ostajajo tveganja za nižjo rast povečana.

Banka Slovenije

Premier Robert Golob je v odzivu na družbenem omrežju X prek vladnega profila sporočil, da Slovenija ostaja stabilna in usmerjena v razvoj. “Ne glede na zahtevne mednarodne razmere beležimo gospodarsko rast, pričakujemo, da se bo ta tudi nadaljevala,” je zapisal.

Po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) podatki o gospodarski rasti v drugem četrtletju niso razlog za optimizem. Skrbita jih upad investicij v opremo, stroje in transportno opremo ter upad števila zaposlenih. “V malem gospodarstvu ni pretiranega optimizma; nižje kot pred enim letom so namreč tudi investicije v opremo in stroje, skupaj za 1,3 odstotka, investicije v transportno opremo pa so se zmanjšale za 6,7 odstotka,” so zapisali.

Eurostat potrdil rast BDP v evrskem območju

Evropski statistični urad je danes objavil tudi drugo oceno gospodarske rasti evropskih držav, s katero je potrdil medletno 1,4-odstotno rast BDP evrskega območja in 1,5-odstotno rast BDP v EU. V četrtletni primerjavi je BDP v evrskem območju dosegel 0,1-odstotno rast, v EU pa 0,2-odstotno.

V četrtletni primerjavi je Slovenija tako v drugem četrtletju dosegla eno najvišjih gospodarskih rasti v evrskem območju. Višjo je imela le Poljska, ki je dosegla 0,8-odstotno rast BDP v primerjavi s četrtletjem prej. Tako kot Slovenija sta 0,7-odstotno četrtletno gospodarsko rast imeli še Bolgarija in Španija.

V letni primerjavi je gospodarska rast Slovenije v drugem četrtletju ostala med manjšimi v evrskem območju.

Večja zasebna potrošnja

Na gospodarsko aktivnost v Sloveniji je med drugim pozitivno vplivalo zasebno trošenje, ki se je v drugem četrtletju povečalo za 3,6 odstotka, kar je opazno več od rasti v predhodnih četrtletjih.

Izdatki za nakupe na domačem trgu so se zvišali v vseh skupinah proizvodov, najbolj izrazito za storitve (4,5-odstotna rast, vpliv na rast BDP je znašal 1,0 odstotne točke). Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,3 odstotka, za poltrajne proizvode za 3,7 odstotka in za netrajne proizvode za 1,6 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se zmanjšali za 0,5 odstotka, predvsem zaradi zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo (ti so bili manjši za 3,9 odstotka). Po drugi strani so se izdatki države za individualne storitve povečali za 1,8 odstotka.

Skupno se je končno trošenje povečalo za 2,4 odstotka, navajajo statistiki.

Banka Slovenije krepitev zasebne potrošnje pripisuje robustni rasti plač in ugodnim razmeram na trgu dela, večjemu zaupanju potrošnikov v drugem četrtletju, pa tudi razporeditvi velikonočnih praznikov, ki so bili lani marca (torej v prvem četrtletju), letos pa aprila.

Vladni Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) navaja, da so gospodinjstva medletno precej več trošila za živila, neživila, turistične storitve doma in v tujini. Po upadu v prvem četrtletju je bila večja tudi prodaja novih avtomobilov fizičnim osebam, je podatke komentirala vršilka dolžnosti direktorice Umarja Maja Bednaš.

Več bruto investicij

Bruto investicije so se povečale za 7,5 odstotka, kar je zlasti posledica povečanja zalog (prispevek k rasti BDP 1,7 odstotne točke).

Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale, vendar je bil upad (0,2-odstoten) manj izrazit kot v predhodnih četrtletjih. Investicije v zgradbe in objekte so se zvišale za 0,5 odstotka, kar je prvo zvišanje po štirih četrtletjih upada.

K rasti so pozitivno prispevale investicije v nestanovanjske zgradbe in objekte (4,9-odstotna rast, prispevek k rasti obsega BDP 0,3 odstotne točke), medtem ko se investicije v stanovanja še naprej zmanjšujejo (v drugem četrtletju za 10,2 odstotka z negativnim vplivom na rast BDP v višini 0,3 odstotne točke).

Nižje kot pred enim letom so bile tudi investicije v opremo in stroje, skupaj za 1,3 odstotka. Investicije v transportno opremo so se zmanjšale za 6,7 odstotka, v drugo opremo in stroje pa – po petih četrtletjih zmanjševanja – povečale za 0,6 odstotka. 

Banka Slovenije po slabem prvem četrtletju vidi znake okrevanja pri bruto investicijah v osnovna sredstva, ki pa zaradi povečane negotovosti v globalnem okolju ostajajo nižje kot pred letom (za 0,2 odstotka).

Izvoz upadel, uvoz večji

Izvoz se je v drugem četrtletju zmanjšal za 0,8 odstotka, od tega je bil izvoz blaga nižji za 1,4 odstotka, izvoz storitev pa višji za 1,6 odstotka.

Uvoz se je povečal za 2,7 odstotka, od tega uvoz blaga za 2,9 odstotka in uvoz storitev za 1,8 odstotka. 

Kot pravijo v Banki Slovenije, je negotovost slabila tudi tuje povpraševanje iz glavnih trgovinskih partneric, zato je izvoz medletno upadel (za 0,8 odstotka), medtem ko solidno rast uvoza (2,7 odstotka) v negotovih gospodarskih razmerah in ob skromnih investicijah povezujejo predvsem s kopičenjem zalog, ki so gospodarsko rast zvišale za 1,7 odstotne točke.

Prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP je bil ob tovrstnih gibanjih znova negativen (–2,7 odstotne točke).

Tretje zaporedno znižanje zaposlenosti

Skupna zaposlenost je v drugem četrtletju znašala 1.097 tisoč oseb in je bila od tiste v drugem lanskem četrtletju nižja za 4,4 tisoč oseb ali za 0,4 odstotka. To je tretje zaporedno četrtletno znižanje zaposlenosti, poročajo s Sursa.

V številu je bilo zmanjšanje največje v predelovalnih dejavnostih (4,1 tisoč oziroma 1,9 odstotka v zadnjem letu, to je sedmo zaporedno četrtletno znižanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih) ter v gradbeništvu (2,3 tisoč oseb ali 2,6 odstotka; v tej dejavnosti se zaposlenost zmanjšuje od druge polovice 2024 dalje).

Na drugi strani se je zaposlenost najbolj zvišala v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (4,6 tisoč oseb ali 2,1 odstotka). 

Po institucionalnih sektorjih se je zaposlenost znižala v nefinančnih družbah (za 8,3 tisoč oseb oziroma 1,4 odstotka) in finančnih družbah (za 0,1 tisoč oseb oziroma 0,3 odstotka), zvišala pa v sektorju država (za 2,8 tisoč oseb ali 1,5 odstotka) ter v sektorju gospodinjstva z NPISG (za 1,1 tisoč ali 0,4 odstotka).

Rast dodane vrednosti

Dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju 2025 povečala za 0,6 odstotka. Večina dejavnosti je pozitivno prispevala k rasti skupne dodane vrednosti, najbolj skupina dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva (2,2-odstotna rast, prispevek k rasti obsega BDP 0,3 odstotne točke), so zabeležili na Sursu.

Sledile so dejavnost gradbeništva (po 6,7-odstotnem padcu v prvem četrtletju letos se je dodana vrednost v drugem četrtletju zvišala za 3,9 odstotka, kar je k rasti BDP prispevalo 0,2 odstotne točke) ter v strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne dejavnosti (2,7-odstotna rast, prispevek k rasti obsega BDP 0,2 odstotne točke). 

V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost ponovno znižala (1,9 odstotka z vplivom na rast BDP v višini −0,4 odstotne točke). Dodana vrednost se je zmanjšala tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1,2 odstotka, vpliv na rast BDP −0,1 odstotne točke).

V vseh drugih skupinah dejavnostih se je dodana vrednost zvišala, tudi v tistih, ki so v prvem četrtletju zabeležile padec dodane vrednosti (to je v skupini dejavnosti trgovine, transporta in gostinstva ter v drugih storitvenih dejavnostih).

Po oceni Banke Slovenije pregled po dejavnostih kaže, da je rast potrošnje spodbudila predvsem storitveni del gospodarstva. Obnovila se je tudi rast dodane vrednosti v gradbeništvu, medtem ko se je v industriji ohranil njen padec.

Poslabšanje napovedi

Večja negotovost v poslovnem okolju se je v zadnjih mesecih odrazila tudi v spremembah napovedi gospodarske rasti Slovenije v letošnjem letu. Banka Slovenije, ki je decembra še napovedovala 2,2-odstotno rast, je junija napoved oklestila na 1,3 odstotka. To pa bi bila še vedno višja rast kot v evrskem območju, ki mu ECB napoveduje 0,9-odstotno rast.

Bruselj Sloveniji napoveduje dvoodstotno rast BDP, OECD pa 1,6-odstotno.