Kako bi deloval kavcijski sistem za embalažo in kakšnega imajo Avstrijci

Poslanec Svobode Miha Lamut je pred dnevi v DZ vložil predlog zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač. Kot je poročalo Delo, je poslanec s predlogom zakona presenetil celo resorno ministrstvo, ki ga vodi Bojan Kumer iz vrst Svobode, saj na ministrstvu neuradno za predlog niso vedeli.

Po predlogu zakona bi vsaka plastenka in pločevinka za enkratno uporabo imela natisnjeno digitalno kodo, ki bi omogočala sledljivost v dobavni verigi. To je embalaža za enkratno uporabo s prostornino do treh litrov, ki je dana na trg v Sloveniji.

Na prevzemno mesto, ne v rumen zabojnik

Ob nakupu bi potrošnik plačal kavcijo, ki bi jo nato dobil vrnjeno, ko bi odpadno embalažo prinesel na za to predvideno mesto. To je lahko po zakonu “pri ali v trgovini ali v njeni bližini, ter pri določenih ponudnikih pijač”. Če bi jo kupec odvrgel v rumeni zabojnik za odpadno embalažo, ne bi dobil vrnjene kavcije.

Proizvajalci pijač bi morali financirati zagon in vzpostavitev posebnega organa, ki bi bdel nad sistemom. Upravljalec bi moral redno pobirati odpadno embalažo pijač s prevzemnih mest in jo po sortiranju
in štetju “nemudoma oddajati” v recikliranje, piše v zakonu.

Časnik je poročal tudi, da je predlog zakona odprt za obe možnosti, tako za kavcijski sistem kot za poseben sistem brez kavcij. Slednji bi pomenil, da državi ni treba uvesti kavcijskega sistema, če zagotovi, da bo leta 2029 ločeno zbrala 90 odstotkov plastenk in pločevink. “Nekakšna pravna podlaga za vsak primer,” so ocenili na Delu.

V Avstriji od letos nov sistem

Avstrija je z letošnjim letom uvedla kavcijski sistem za odpadne plastenke in pločevinke pijač velikosti od 100 ml do treh litrov za večino pijač; izvzeti so denimo mleko in kavni napitki. Višina kavcije je 0,25 evra ne glede na velikost in vrsto materiala embalaže pijač, piše v predlogu zakona, ki čaka na obravnavo v državnem zboru (DZ).

Sistem centralno upravlja centralna agencija, ki je neprofitna družba z omejeno odgovornostjo, ki vključuje proizvajalce pijač, trgovce in sorodna združenja. Podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo pijače za enkratno uporabo in jih želijo od leta 2025 prodajati v Avstriji, morajo podjetje in svoje izdelke registrirati pri centralni agenciji, tej pa letno plačati tudi pristojbino. Višina te pa je odvisna tudi od tega, v kolikšni meri je mogoče embalažo reciklirati.

Agencija se torej financira iz pristojbin in neizplačanih kavcij. Na prevzemnih mestih se odpadna embalaža pijač prevzema avtomatsko ali ročno. Sistem temelji na prepoznavanju črtne kode (GTIN) in posebnega znaka za kavcijski sistem.

Združenje: Potrebna bo jasna metodologija

V Združenju industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da bi bil Lamutov predlog zanje sprejemljiv z manjšimi popravki in črtanjem člena, ki omogoča zamik uvedbe sistema po letu 2026. Predlog je po njihovi oceni korak v pravo smer za doseganje okoljskih ciljev.

“A opozarjamo, da brez jasne in poenotene metodologije opredelitve deleža ločeno zbrane embalaže pijač ni mogoče sprejemati odgovornih odločitev. Dve neodvisni analizi sta pokazali, da Slovenija zaostaja pri zbiranju in recikliranju embalaže pijač, saj se ocene za plastenke gibljejo med 65 in 75 odstotkov, medtem ko je cilj 90 masnih odstotkov do 2029,” je poudaril predsednik združenja Marian Šefčovič.

Spomnil je, da že leta opozarjajo, da so obstoječi podatki nezanesljivi in netransparentni, metodologije pa nejasne in nepregledne.

V združenju kritični do zamika uvedbe sistema

Združenje sicer – tako kot tudi denimo nevladno organizacijo Eko krog – moti 54. člen predloga zakona, ki omogoča zamik uvedbe kavcijskega sistema po letu 2026, kar da pomeni novo neutemeljeno odlašanje, navaja STA.

Pristojno ministrstvo so pozvali, naj predstavi dejansko stanje in podatke glede deleža ločeno zbrane embalaže pijač, pa tudi razkrije, na podlagi katere metodologije se bo pridobilo podatke, ki bodo odločali, v katero smer iti.

Brez jasne in transparentne metodologije, ki bo javno objavljena in bo temelj za odločanje, predlog zakona ne bo imel pravega učinka, so izpostavili v združenju. Čas za uvedbo kavcijskega sistema se po njihovi oceni izteka, Slovenija pa se s takšnim pristopom odmika od zastavljenih ciljev in je lahko na koncu kaznovana s strani EU.

MOPE pritrdilo nezanesljivosti aktualnih ocen

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so medtem za STA pojasnili, da gre predlagani zakon v pravo smer in da so ključne rešitve podobne rešitvam iz drugih držav, ki so kavcijski sistem že začele izvajati.

Pojasnili so še, da aktualne ocene ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač niso zanesljive, “nakazujejo pa na to, da je delež dovolj visok, da uvedba kavcijskega sistema v Republiki Sloveniji ni obvezna, hkrati pa obstaja tveganje, da bo to potrebno”. Podatki za leto 2025 bodo znani v aprilu 2026, so napovedali.

Kdo podpira predlog in kdo mu nasprotuje

V DZ vloženi predlog zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač sicer daje pravno podlago njegovi uvedbi v primeru neizpolnitve evropskih okoljskih ciljev. Ob uveljavitvi bi za izvajanje sistema na nepridobiten način skrbel upravljalec, sredstva za njegovo delovanje pa bi zagotovili proizvajalci pijač, še navaja STA.

Kavcijski sistem po pisanju Dela sicer najbolj podpira industrija pijač, trgovci nad tem niso navdušeni, komunalna podjetja pa mu v večjem delu nasprotujejo. Industriji pijač očitajo, da hoče le ohraniti rešitev s poceni plastiko, ti pa odgovarjajo, da umazane embalaže ni mogoče kakovostno predelati, temveč le sežgati.