Ameriški finančni minister Fed pozval k agresivnejšemu rezu v obrestne mere
Po objavi podatkov o julijski inflaciji v ZDA je ameriški finančni minister Scott Bessent centralno banko Fed pozval k znižanju obrestnih mer za najmanj 150 bazičnih točk.
V torek objavljeni podatki o julijski inflaciji v ZDA so pokazali, da se je osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, zvišala na 3,1 odstotka, kar je najvišja stopnja od februarja. Analitiki zdaj pričakujejo, da se bo ameriška centralna banka Federal Reserve v septembru le odločila za nižanje obrestnih mer.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je nekaj ur po objavi podatkov o inflaciji predlagal, da bi moral Fed septembra močneje zarezati v obrestne mere in jih znižati za 50 bazičnih točk, glede na to, da jih letos še ni spreminjal.
Dan kasneje je pozval k še agresivnejšemu rezu. V sredinem intervjuju za Bloomberg je dejal, da bi morala biti referenčna obrestna mera centralne banke vsaj 150 bazičnih točk nižja, kot je zdaj. “Mislim, da bi lahko izvedli vrsto znižanj obrestnih mer, začenši z znižanjem za 50 bazičnih točk septembra. Če pogledate kateri koli model, bi morale biti verjetno 150, 175 bazičnih točk nižje,” je izjavil.
Poudaril je tudi, da so bili le dva dni po julijskem zasedanju Feda, ko je ključna obrestna mera znova ostala na razponu 4,25-4,5 odstotka, objavljeni revidirani podatki, ki so pokazali še šibkejšo rast delovnih mest v maju in juniju. “Če bi imeli natančne podatke, bi lahko obrestno mero znižali že prej,” je navedel v intervjuju za Fox Business.
Bessent: Trumpov kandidat bi “spremenil” Fed
Izrazil je še upanje, da bo Stephen Miran, kandidat za trenutno prosto mesto v upravnem odboru Feda, ki ga je nominiral ameriški predsednik Donald Trump, pravočasno imenovan za naslednje zasedanje centralne banke, ki bo med 16. in 17. septembrom. Mirana mora potrditi še senat. “To bo spremenilo sestavo Feda,” je dejal.
O poročilu o inflaciji pa je dejal, da so ekonomisti napačno razumeli verjeten učinek carin. Kljub carinam je bila rast cen blaga bolj umirjena, medtem ko so se bolj podražile storitve. “Vsi so pričakovali, da bo prišlo do inflacije blaga, v resnici pa je prišlo do te zelo nenavadne inflacije storitev,” je še povedal ameriški finančni minister.
Trump ostro proti analizi Goldman Sachsa
Trump je medtem ostro nastopil proti analizi, ki jo je nedavno objavil analitski oddelek investicijske banke Goldman Sachs. V njej je oddelek ocenil, da bi se osnovna inflacija zaradi učinka carin do decembra lahko povišala na 3,2 odstotka, medtem ko bi bila brez carinskih ukrepov pri 2,4 odstotka, s čimer bi breme carin občutili predvsem ameriški potrošniki.
Ameriški predsednik je glavnega izvršnega direktorja Goldman Sachsa Davida Solomona pozval, naj zaposli novega ekonomista. “Carine niso povzročile inflacije ali drugih težav za ZDA, razen ogromnih količin GOTOVINE, ki se je zlivala v našo zakladnico. David Solomon in Goldman Sachs nočeta priznati zaslug tistim, ki si jih zaslužijo,” je Trump v torek zapisal v objavi na Truth Social.
“Mislim, da bi si moral David najti novega ekonomista ali pa se morda osredotočiti na to, da bo DJ, in se ne bi trudil voditi velike finančne institucije,” je dodal.
