Kako se je zlato znašlo v središču carinskih trenj med ZDA in Švico

ZDA so v četrtek uvedle višje carinske stopnje za številne trgovinske partnerice. Za uvoz blaga iz Švice so uvedle 39-odstotne carine, kar je ena izmed višjih carinskih stopenj, kar ameriški predsednik Donald Trump upravičuje z dejstvom, da imajo ZDA pri trgovanju s Švico trgovinski primanjkljaj v višini 48 milijard dolarjev oziroma 41,2 milijarde evrov.

A kot poroča nemški DW News, podatke o trgovinskem primanjkljaju izkrivlja švicarski sektor prečiščevanja zlata, ki igra veliko vlogo v švicarskem gospodarstvu. Trumpova administracija je pri izračunu carinske stopnje upoštevala milijarde dolarjev vrednosti zlata, ki vsako leto potuje skozi Švico.

Švica je največje svetovno središče za prečiščevanje zlata, saj tam opravijo približno 70 odstotkov vseh tovrstnih obdelav zlata na svetu. Prečiščevanje zlata oziroma rafinacija je kemični proces, s katerim kovino očistimo različnih nečistoč.

V Švico je bilo lani uvoženih za 127,3 milijarde dolarjev plemenitih kovin in dragih kamnov, izvoženih pa za 184,7 milijarde dolarjev, pri čemer je 90 odstotkov teh sestavljalo zlato, kažejo podatki švicarskega Zveznega urada za carino in mejno varnost. V letošnjem prvem četrtletju je Švica v ZDA izvozila za 36 milijard dolarjev zlata.

Mali sektor z majhnimi dobički

Zlato v Švico prihaja iz Afrike, Azije, Avstralije in Južne Amerike. Letno uvozijo več kot 2.000 ton zlata, večinoma od posredniških bank v Londonu, New Yorku in drugod. Po predelavi zlata v palice, kovance ter dele za ure, elektroniko in nakit ga nato spet izvozijo.

A čeprav je Švica največje svetovno središče za prečiščevanje zlata, gre za relativno majhen sektor, saj pet večjih prečiščevalnic zaposluje le približno 1.500 ljudi. In čeprav je vrednost plemenite kovine, ki jo predelujejo, ogromna, švicarski prečiščevalci pravijo, da je dobiček v primerjavi s tem majhen. Po pisanju DW Newsa ustvarijo nekaj sto milijonov dolarjev na leto.

SNB: Zlato ne bi smelo biti vključeno v izračun carin

Švicarska narodna banka (SNB) zato trdi, da bi moralo biti zlato izključeno iz Trumpovega izračuna carin, saj prečiščevalnice z obdelavo zlata zaslužijo le majhno provizijo. Večina vrednosti izvoza, ki ustvarja omenjeni presežek v trgovini z ZDA, namreč izvira iz samega zlata in ne iz švicarske delovne sile ali proizvodnje, so navedli v centralni banki.

Preostali trgovinski primanjkljaj z ZDA večinoma sestavlja izvoz farmacevtskih izdelkov, ur in visoko natančni inženirski izdelki.

Tudi Simon J. Evenett, profesor geopolitike in strategije na švicarski poslovni šoli IMD v Lausanni, je za Bloomberg povedal, da je zlato poseben primer, saj to v resnici ni proizvedeno v Švici. “Obdelano je boljša beseda,” je dejal.

Kljub pozivom, da se zlato ne vključi v izračun carinske stopnje za Švico, Washington še ni pokazal zanimanja za vnovični izračun, piše DW News.

FT: ZDA uvedle carine na kilogramske zlate palice

Po neuradnem poročanju Financial Timesa, ki se sklicuje na pismo ameriškega carinskega organa, naj bi ZDA včeraj celo uvedle carine na uvoz kilogramskih zlatih palic, kar bi bil nov udarec za Švico. Pri tem niso navedli, koliko naj bi znašale omenjene carine.

Zlato je sicer doslej spadalo med izjeme blaga, ki ga Bela hiša ni nameravala ocariniti. Če bo poročanje potrjeno, bodo zlate palice ocarinjene tako, kot preostalo blago, za katerega ne veljajo posebne carine ali niso med izjemami. V primeru Švice bi carine za uvoz kilogramskih zlatih palic v ZDA znašale 39 odstotkov.

Pozivi k protiukrepom v Švici vse glasnejši

Švicarska predsednica Karin Keller-Sutter si je v zadnjem trenutku prizadevala z ZDA skleniti trgovinski sporazum, ki bi znižal carinsko stopnjo, a se nato ni uspela sestati s Trumpom. Carine bodo prizadele predvsem luksuzno in potrošniško blago, največja podražitev za Američane se pričakuje pri urah, kozmetiki, visoko natančnih instrumentih in čokoladi.

Pogajanja za nižje carine se bodo po ocenah analitikov najverjetneje nadaljevala. Švicarski Zvezni svet je po četrtkovi seji sporočil, da o uvedbi povračilnih carin zaenkrat ne razmišljajo ter da se bodo osredotočili na iskanje rešitev za domača podjetja in nadaljevali pogovore z Washingtonom. Švica je sicer že lani odpravila carine na skoraj ves ameriški uvoz.

A pozivi k protiukrepom so vse glasnejši. Vodja Zelene stranke Lisa Mazzone je na primer predlagala petodstotne izvozne carine na plemenite kovine, da bi uravnotežili učinek Trumpovih carin, še poroča DW News.