Država do polletja pridelala za slabo milijardo minusa

Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja, to so državni proračun, pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin, so v prvi polovici letošnjega leta znašali 14,1 milijarde evrov, kar je za 5,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki so se povečali za 9,6 odstotka na 14,9 milijarde evrov, poroča STA.

K rasti prihodkov so v največji meri prispevali davčni prihodki, ki so bili glede na enako obdobje lani višji za 5,6 odstotka. V prvi polovi leta so se zvišali vsi davčni prihodki, razen davkov na dohodek in dobiček, ki so se znižali na račun davka od dohodkov pravnih za 15,2 odstotka. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so bili višji za 7,1 odstotka, so v najnovejši publikaciji Javnofinančna gibanja zapisali na ministrstvu za finance.

K povečanju odhodkov konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvi polovici leta v največji meri prispevalo zvišanje tekočih odhodkov, ki so se v primerjalnem obdobju povečali za 12,2 odstotka. Tekoči transferi so bili v tem obdobju višji za 7,5 odstotka, investicijski odhodki pa za 11,5 odstotka. Investicijski transferi so se znižali za 31,9 odstotka. Plačila sredstev v EU proračun so bila višja za 17,4 odstotka.

Primanjkljaj konsolidirane globalne bilance javnega financiranja je v prvi polovici leta tako znašal 868 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za približno 596 milijonov evrov.

Več za plače, obresti, sklad za obnovo …

Glavnino minusa je torej prispeval primanjkljaj v državnem proračunu, kjer se po navedbah Fiskalnega sveta z umiritvijo gospodarske aktivnosti upočasnjuje rast prihodkov, rast porabe pa ostaja razmeroma visoka. Kot navaja Fiskalni svet, je predvsem posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema.

V prvem četrtletju so se prihodki sektorja država povečali za šest odstotkov in presegli 7,13 milijarde evrov. Največji delež so predstavljali davčni prihodki, ki tvorijo skoraj polovico vseh prilivov sektorja država.

Skupni izdatki sektorja država so se povečali za 7,4 odstotka na 7,81 milijarde evrov. K povišanju so bistveno prispevali transferji občinam in javnim zavodom, ki so posledica plačne reforme. Povišali so se izdatki za plače (za 89 milijonov evrov ali dobrih 10 odstotkov) ter plačila za obresti (za 97 milijonov evrov). Več pa je bilo tudi izločanja na postavke za posebne namene (za proračunske sklade oziroma rezervo), in sicer predvsem zaradi povečanja vplačil v sklad za obnovo. Ta postavka se je okrepila s 317 milijonov evrov na 475 milijonov evrov ali za 50 odstotkov.

Dolg državnega proračuna je konec prvega polletja letos znašal 42,8 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa blizu 5,6 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec prvega četrtletja letos znižalo za 185 milijonov evrov glede na konec leta 2024 in je znašalo nekaj manj kot 3,9 milijarde evrov.

V publikaciji so nekoliko popravljena gibanja v državnem proračunu v prvi polovici leta, še povzema STA. Prihodki državnega proračuna so se v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 2,6 odstotka na 7,14 milijarde evrov, odhodki pa za devet odstotkov 7,96 milijarde evrov. Odhodki so bili med drugim višji zaradi izločanj sredstev na proračunske sklade kot odziv države na poplave v letu 2023. Primanjkljaj državnega proračuna je tako ob polletju tako znašal 0,82 milijarde evrov.