Brnik se prebuja, a je po številu direktnih povezav še vedno na repu EU

Novo poročilo o povezljivosti evropskih letališč za 2025 je pokazalo, da je Slovenija v zadnjem letu beležila najvišjo rast letalske povezljivosti na razširjenem območju Evropske unije (EU). Lani se je uvrstila na rep lestvice.

Na ljubljanskem letališču rast pripisujejo novim povezavam, ki so jih podprle tudi državne subvencije, in okrepljenim frekvencam na obstoječih linijah.

Kaj merijo

Zračna povezljivost (air connectivity, angl.) meri, koliko destinacij lahko potnik doseže s posameznega letališča, kar vključuje tako neposredne lete kot lete prek vozlišč.

Po podatkih združenja evropskih letališč ACI Europe se je povezljivost na stari celini lani okrepila za sedem odstotkov, a ostaja devet odstotkov pod ravnijo iz predpandemskega leta 2019. Slovenija pa je na letni ravni letos beležila 23-odstotno rast povezljivosti, kar je najvišja rast med državami širšega območja EU, ki poleg držav članic vključuje še Združeno kraljestvo, Švico, Norveško in Islandijo.

Vendar tudi Slovenija še ni v celoti okrevala od pandemije, saj je povezljivost 12 odstotkov nižja kot v 2019, kaže letošnje poročilo organizacije. V tej primerjavi je zasedla 20. mesto med 31 državami.

Kot smo pisali, je ACI Europe v lanskem poročilu Slovenijo uvrstil na zadnje (32.) mesto med državami razširjene EU po neposredni povezljivosti, kjer ostaja še danes, medtem ko smo pri celotni zračni povezljivosti lani zasedli 30. mesto.

Prihodnje leto rekordna povezljivost?

Pri Fraportu Slovenija, ki upravlja letališče na Brniku, letošnjo rast pripisujejo več dejavnikom, ključno vlogo pa je odigrala “okrepljena prisotnost obstoječih letalskih prevoznikov ter prihodi novih”, so sporočili iz podjetja. To vključuje sedem novih povezav (Luksemburg, Skopje, Riga, Köbenhavn, Düsseldorf, Madrid in Amsterdam) in okrepljene lete na vozlišča. K trendu prispeva tudi rast povpraševanja po letalskih potovanjih v in iz Slovenije.

Iz ljubljanskega letališča trenutno 26 letalskih družb leti na 30 destinacij, medtem ko do prihodnjega leta upravitelj letališča načrtuje še dodatne linije. Tudi ministrstvo za infrastrukturo, ki je s serijo razpisov za izboljšanje letalske povezljivosti letalskim družbam nudilo državne subvencije za vzpostavitev novih povezav, nadaljuje z “aktivnim spremljanjem razmer in izvajanjem ukrepov za krepitev letalske povezljivosti, kot enega izmed elementov za večjo konkurenčnost Slovenije,” so dejali.

Do leta 2026 bo predvidoma število destinacij, ki jih bomo ponujali, ne le preseglo destinacije iz leta 2019, temveč bo doseglo tudi rekordno raven za Slovenijo.

Babbet Stapel, generalna direktorica Fraport Slovenija

“Do leta 2026 bo predvidoma število destinacij, ki jih bomo ponujali, ne le preseglo destinacije iz leta 2019, temveč bo doseglo tudi rekordno raven za Slovenijo,” je v zapisu na LinkedInu po objavi poročila ACI Europe zapisala generalna direktorica Fraport Slovenija Babbet Stapel.

Pri Fraport Slovenija obenem pričakujejo, da bo število potnikov na letališču že letos za približno tri odstotke preseglo raven iz leta 2019, če ob tem upoštevamo “trajno izgubo nekdanje funkcije regionalnega vozlišča za Balkan” zaradi propada nacionalnega prevoznika Adria Airways. Vozliščna vloga je namreč prinesla okrog 200 tisoč transfernih potnikov, ki “niso nikoli stopili na slovenska tla”.

Fraport Slovenija polno okrevanje števila potnikov glede na številke iz 2019 pričakuje prihodnje leto.

Odvisni od večjih vozlišč

Kot v prejšnjih letih se v Evropi precejšnja razlika med okrevanjem neposredne povezljivosti (-5 odstotkov v primerjavi z letom 2019) in posredne povezljivosti (-11 odstotkov v primerjavi z 2019). To odraža spremenjeno strukturo evropskega letalskega trga, zlasti širitev nizkocenovnih prevoznikov (LCC) po pandemiji covida-19, ugotavlja poročilo ACI Europe.

Ti se namreč izogibajo večjim vozliščem in vzpostavljajo povezave od točke do točke, kar tudi vozliščno povezljivost – kjer prevladujejo tradicionalni prevozniki – drži 12 odstotkov pod ravnijo iz leta 2019. Letos so nizkocenovci zavzeli skoraj polovico evropske direktne povezljivosti, kar je več od 39 odstotkov pred pandemijo.

Razlika med neposrednimi in posrednimi povezavami je pomembna za ljubljansko letališče, pravi Stapel, saj veliko večino povezljivosti zagotovijo posredne povezave prek vozlišč, kot so Frankfurt, München, Pariz, London, Rim, Amsterdam in Carigrad. Tako je bilo že pred pandemijo, ko so posredne povezave pomenile 82 odstotkov povezljivosti, neposredne pa 18 odstotkov. Letos je ta delež 86 proti 14 v prid posrednim povezavam, navaja.

“Za letališče Ljubljana to pomeni, da se z izboljševanjem povezljivosti vozlišč izboljšuje tudi njena splošna povezljivost. Poleg tega to pojasnjuje pozitiven razvoj povezljivosti od točke do točke na letališču Ljubljana: leta 2025 se je povečala za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2024 in za 31 odstotkov v primerjavi z letom 2023,” je še zapisala Stapel.

Še vedno zadnji v neposrednih povezavah

ACI Europe postreže tudi z manj laskavo primerjavo, saj se pri neposrednih povezavah Slovenija še vedno uvršča na zadnje mesto med 31 državami razširjene EU, tako po ravni povezljivosti kot tudi rasti oziroma upada v primerjavi z letom 2019 (-35 odstotkov). Na ravni razširjene EU je ta upad štiriodstoten.

Po podatkih ACI Europe so srednje velika evropska letališča (z od 1 do 10 milijonov potnikov na leto), kamor se z 1,4 milijona v lanskem letu uvršča tudi ljubljansko, že polno okrevala na področju neposredne povezljivosti, medtem ko so večja letališča še pod predpandemskimi ravnmi.

Pri posrednih povezavah pa je Slovenija beležila 25-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom, a ostaja osem odstotkov pod ravnijo pred pandemijo, kar nas uvršča na 14. mesto.

Po ravni celovite povezljivosti (posredne in neposredne) je za nami letos zaostala le Slovaška. Raven povezljivosti sicer ni tako relevantna primerjava kot stopnja rasti, saj povezave majhne Slovenije težko primerjamo npr. s prvouvrščenim Združenim kraljestvom.

Trajnost se je umaknila varnosti

Kot še ugotavljajo pri ACI Europe, je letos slaba tretjina držav razširjene EU dosegla ali presegla ravni iz leta 2019 (10 od 31). Če upoštevamo celotno regijo, ki jo pokriva ACI Europe, so največjo rast celovite zračne povezljivosti beležile Uzbekistan (73 odstotkov), Albanija (56 odstotkov), Bosna in Hercegovina (40 odstotkov), Turčija (+36 odstotkov) in Grčija (+35 odstotkov).

Večina držav, kjer letalska povezljivost ostaja pod ravnjo pred pandemijo, so države, kjer davki pomenijo visok delež cene letalskih vozovnic. Kot kažejo podatki ACI Europe, večina držav z najhitrejšo rastjo neposredne povezljivosti takšnih davkov nima.

Združenje izpostavlja tudi, da je v zadnjem letu evropsko gospodarstvo več poudarka dalo geopolitiki in obrambi kot razogljičenju družbe. Zračna povezljivost je pomembna za strateško avtonomijo Evrope tako v varnostnem kot gospodarskem smislu, pravijo.

“Letališča so ključna infrastruktura za vojaško mobilnost in ker vsako 10-odstotno povečanje neposredne povezljivosti prinese 0,5-odstotno rast BDP na prebivalca, je zračna povezljivost pomembno gonilo tako konkurenčnosti kot teritorialne enakopravnosti,” je v poročilu zapisal generalni direktor ACI Europe Olivier Jankovec.