EU dogovor tolmači tako, ZDA drugače, farmacevti v negotovosti

V nedeljo sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump dosegla trgovinski dogovor, ki za večino izvoza iz EU v ZDA uvaja 15-odstotne carine. Mnenja, kdo je zmagovalec dogovora, so deljena.

Izjave politikov z obeh strani in tudi pravkar objavljeni pisni različici dogovora pa v negotovosti puščajo farmacevtsko industrijo.

Tako je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v nedeljo dejala, da bodo carine v višini 15 odstotkov veljale tudi za farmacevtske izdelke, izjema pa bodo nekatera generična zdravila.

A v dokumentu, ki ga je danes objavila Komisija, to ni omenjeno. Tudi v včeraj objavljeni pisni različici Bele hiše ni omenjena kakšna izjema za generična zdravila. V pisni različici je le navedeno, da bo Evropska unija plačevala 15-odstotno carinsko stopnjo tudi za farmacevtske izdelke.

Bodo carine 15 odstotkov ali lahko tudi višje?

Predvsem pa je nejasno, kaj bo, če ZDA po končani preiskavi o vplivu farmacevtskega uvoza na nacionalno varnost, ki že poteka, določijo dodatne carine za uvoznike zdravil. Preiskavo je Trump sprožil aprila letos, v začetku julija pa je napovedal, da bi lahko dodatne carine dosegle tudi 200-odstotno stopnjo. Zaključek preiskave se pričakuje v avgustu.

Kot poroča CNBC, je Trump v nedeljo na novinarski konferenci dejal, da farmacevtska panoga ni del pravkar sklenjenega dogovora med ZDA in EU ter da bo objava carin na farmacevtski uvoz v ZDA sledila po tem, ko se zaključi preiskava.

Von der Leyen pa je v nedeljo po sklenitvi dogovora po poročanju CNBC namignila, da 15-odstotni maksimum za farmacevtske izdelke “zajema vse”, in nakazala, da bo Evropa izključena iz morebitnih prihodnjih sprememb.

Tudi v objavi EU piše, da bo “15-odstotna zgornja meja veljala tudi za vse morebitne prihodnje tarife na farmacevtske izdelke”. Trenutno za večino zdravil ob uvozu v ZDA velja ničelna carinska stopnja.

EU torej komunicira, da za zdaj carin ne bo; tudi če se ZDA v bodoče odločijo zanje, pa bodo za farmacevte iz EU največ 15-odstotne. Navedbe ZDA pa nakazujejo, da Washington ne ve nič o 15-odstotni meji.

Milijardni stroški in zmeda

V farmacevtski industriji zato po poročanju CNBC vlada zmeda.

Zdravila so po vrednosti največji izdelčni segment, ki ga EU izvaža v ZDA. Najbolj prodajana zdravila, kot so AbbViejeva Humira, MSD-jeva Keytruda in Novo Nordiskov Ozempic, se proizvajajo v Evropi in pošiljajo v ZDA. To pomeni, da bodo dodatno ocarinjena zdravila, ki proizvajalcem prinašajo milijarde prihodkov.

Skupna vrednost izvoza zdravil iz EU v ZDA je lani znašala približno 120 milijard dolarjev. Po ocenah Reutersa bi 15-odstotne carine industriji povzročile dodatne stroške v višini od 13 do 19 milijard dolarjev letno.

Ogrožen sporazum in udarec za evropska podjetja

Morebitne dodatne carine nad 15-odstotno dogovorjeno ravnjo bi lahko ogrozile izpogajan dogovor, dodajajo pri CNBC.

“Vsako presenečenje v obliki zvišanja nad 15-odstotno zgornjo mejo pri farmacevtskih carinah bi ogrozilo širše trgovinsko premirje,” so opozorili analitiki Eurasia Group.

“Tudi če spor glede teh sektorskih carin ne razdre širšega sporazuma, bi bil vpliv na evropsko gospodarstvo lahko velik,” so dodali analitiki Rabobanke.