Bo ameriški Fed znova preslišal Trumpove želje?

Ameriška centralna banka Federal Reserve na julijskem zasedanju, ki se zaključi v sredo, po pričakovanjih analitikov in trgov ne bo znižala obrestnih mer, saj kljub pritiskom predsednika Donalda Trumpa odločevalci monetarne politike še motrijo vplive njegovih carin na gospodarstvo.

Ključna obrestna mera v ZDA (Federal Funds Rate) je letos na razponu 4,25-4,5 odstotka, saj je centralni bančniki niso znižali na nobenem od zadnjih štirih zasedanjih. V tem času je Trump, ki je svoj drugi mandat nastopil januarja, sprožil carinsko vojno z večino največjih trgovinskih partneric, kar Fed vidi kot inflacijsko tveganje.

Obenem je Trump večkrat pozval guvernerja banke Jeroma Powlla k nižanju obrestne mere za spodbudo gospodarski rasti in mu grozil z razrešitvijo še pred iztekom mandata maja prihodnje leto. Ob obisku Feda je Trump v nerodni izmenjavi besed pred kamerami Powllu očital tudi visoke stroške renovacije sedeža banke v Washingtonu, a kasneje zavzel bolj spravljiv ton in dejal, da si ZDA lahko privoščijo 2,5-milijardno obnovo.

Kazalnik FedWatch, ki ga pripravlja čikaška borza CME, predvideva skoraj 97-odstotno verjetnost, da tudi tokrat Fed ne bo spreminjal obrestne mere, in triodstotno verjetnost nižanja za četrt odstotne točke. Kazalnik temelji na terminskih poslih in opcijah, vezanih na gibanje ključne obrestne mere.

Pozorni na carine in inflacijo

Opazovalci bodo pozorni predvsem na besede Powlla na tiskovni konferenci po zasedanju, ko naj bi ponudil vpogled v pričakovanja bančnikov glede prihodnjih ukrepov. Na junijskem zasedanju Zveznega odbora za odprte trge (Federal Open Market Committee – FOMC), ki sprejema monetarne odločitve, so odločevalci pričakovali, da se bosta v letošnjem letu zvrstili dve nižanji obrestnih mer.

FedWatch na septembrskem zasedanju Feda, ko bodo predvidoma znani učinki carin, predvideva 64-odstotno verjetnost nižanja obrestnih mer za 25 bazičnih točk in 34-odstotno možnost ohranitve trenutne stopnje.

Inflacija v ZDA medtem ostaja nad Fedovim ciljem dveh odstotkov. Maja je indeks PCE (Personal Consumption Expenditure, angl.), ki ga Fed jemlje za najboljšega pokazatelja inflacije, znašal 2,7 odstotka na letni ravni.

Fed bolj zanimajo junijske številke, ki naj bi pokazale vpliv Trumpovih carin na inflacijo, a bo junijski PCE objavljen šele dan po koncu zasedanja. Družba FactSet napoveduje PCE v višini 2,4 odstotka, kar je več kot v enakem mesecu lani in kaže, da ostaja inflacija v največjem gospodarstvu rahlo povišana.

Medtem so junijski podatki s trga dela pokazali, da število novih delovnih mest kljub upočasnitvi še vedno raste, kar kaže na odpornost gospodarstva na visoke stroške zadolževanja, ki jih prinašajo visoke obrestne mere centralne banke. V prvem četrtletju leta se je sicer ameriški bruto domači proizvod (BDP) zmanjšal za pol odstotka zaradi višjega uvoza in manjših državnih izdatkov.

Bodo odločevalci enotni?

Člani odbora FOMC so pogosto enotni v svojih monetarnih odločitvah. A tokrat bi lahko od prevladujočega mnenja, da je najbolje počakati na učinke carin, odstopal vsaj en član odbora, ki je nedavno pritrdil Trumpovemu stališču o nižanju obrestnih mer.

“Čeprav je trg dela na prvi pogled videti v redu, je rast števila zaposlenih v zasebnem sektorju, če upoštevamo pričakovane revizije podatkov, skoraj zastala, drugi podatki pa kažejo, da so se tveganja za upad na trgu dela povečala,” je julija v govoru v New Yorku dejal član odbora guvernerjev Feda Christoper Waller, ki ga je na položaj leta 2020 imenoval Trump.

“Ker je inflacija blizu cilja, tveganja za rast inflacije pa omejena, ne bi smeli čakati, da se trg dela poslabša, preden znižamo obrestno mero,” je dodal.

Analitiki iz investicijske banke Citigroup sicer menijo, da Waller ne bo imel veliko somišljenikov, a da bi v drugi polovici leta njegovo mnenje lahko dobilo več podpore. Pri banki pričakujejo, da bo Fed znova nižal obrestne mere v septembru.

Finančni minister: Ne vem, kaj vsi ti doktorji tam počnejo

Trumpova administracija se je od vstopa v Belo hišo lotila rezanja stroškov v agencijah zvezne vlade in jih nekaj celo ukinila, podobne načrte pa imajo tudi za bolj avtonomni Fed. Powell je maja skušal prehiteti namere predsednika, ko je sam obvestil uslužbence o 10-odstotnem zmanjšanju delovne sile v prihajajočih letih, a nekateri Trumpovi uradniki želijo še večji poseg.

“Preučiti moramo celotno institucijo Federal Reserve in oceniti, ali so bili uspešni,” je pred dnevi za CNBC dejal ameriški finančni minister Scott Bessent. “Vsi ti doktorji znanosti tam – ne vem, kaj počnejo.”

“To je kot univerzalni temeljni dohodek za akademske ekonomiste,” je dodal. Finančni minister pogosto kritizira tudi izgubo Feda, ki od leta 2022 presega 200 milijard dolarjev, saj so se s takratnimi dvigi obrestnih mer zvišali stroški odplačevanja dolga v portfelju banke.

Fed je v drugi polovici lanskega leta trikrat znižal obrestno mero za skupnih 100 bazičnih točk, od takrat pa jo pušča nespremenjeno. To je v kontrastu z Evropsko centralno banko (ECB), ki je v približno istem času svoje obrestne mere znižala osemkrat, prvi premor po sedmih zaporednih nižanjih pa sprejela na zadnjem zasedanju v juliju. S tem je prepolovila depozitno obrestno mero s štirih odstotkov septembra lani na trenutna dva odstotka, saj se je tudi inflacija v evrskem območju ustalila blizu ciljne ravni dveh odstotkov.