Zelena luč za delavske zadruge, kaj prinaša novi zakon

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, s katerim želi sistemsko urediti vključevanje delavcev v lastništvo podjetij. Vključevanje delavcev v lastništvo podjetij bo, kot so v preteklosti že poudarili pristojni, povsem prostovoljno. Samo lastnik bo lahko odločil o tem, ali želi lastniške deleže nameniti delavcem.

Minister za delo Luka Mesec je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal, da z novim zakonom ta model lastništva ponujajo zgolj kot eno izmed možnosti v primeru, da lastnik nima naslednika. “Spodbujamo in omogočamo, da bi podjetje nato odkupili zaposleni in bi od tam naprej delovalo kot lastniška zadruga,” je povedal Mesec.

Ta model je po njegovih besedah privlačen za zaposlene, je pa tudi izjemno učinkovit, saj med drugim izboljšuje produktivnost in pospešuje rast podjetja ter zvišuje preživetveno stopnjo podjetja zaradi solidarnosti med zaposlenimi. Pri tem povzema raziskavo, ki je bila opravljena v ZDA, kjer je takšnih podjetij veliko.

Ključen del je ugodnejša davčna obravnava

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je v nadaljevanju navedel, da zakon jasno opredeljuje način delovanja zadruga, pravila prenosa ter varovalke, da prenos ne bi pripeljal do izčrpavanja podjetja, ogoljufanja lastnika ali zaposlenih.

“Te prakse so že danes možne, ampak bi bile zaradi naše davčne ureditve destimulirane. Ključen del te davčne obravnave je ta, da se ta shema izenači z ostalimi shemami,” je dejal.

Kot je še pojasnil, je osnovni namen modela, da je čim bolj vključujoč in se vanj vključi čim večji delež zaposlenih.

Zakon bo zaživel jeseni

Zakon danes odhaja v parlament, tako da bo obravnavo začel takoj po parlamentarnih počitnicah, je še pojasnil Mesec. Zaživel bo predvidoma jeseni.

Na več vprašanj o novem zakonu odgovarjamo v nadaljevanju.

1. Zakaj zakon, ki ureja takšno lastništvo?

Po informacijah pristojnih je več kot polovica lastnikov podjetij starejših od 55 let, približno petina je starejših od 65, pri čemer jih ima samo dobra petina kakršenkoli načrt lastniškega oziroma vodstvenega nasledstva.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je sredi maja pred javno obravnavo predloga povedal, da se bo velik del lastnikov podjetij v naslednjem desetletju umaknil. “To pomeni, da smo verjetno na pragu drugega največjega prenosa lastništva v državi po privatizaciji v 90. letih,” je dejal.

Pri oblikovanju vsebine zakona so se na ministrstvih za solidarno prihodnost ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zgledovali po praksi podobnih podjetij iz ZDA, Kanade in Velike Britanije, model sicer poznamo tudi v Sloveniji. Kot ugotavljajo na ministrstvu za solidarno prihodnost, je koristen tako za zaposlene kot tudi za poslovodstvo, ostale lastnike v podjetjih in širše družbeno okolje.

2. Kakšni so pogoji za ustanovitev zadruge in članstvo v njej?

Za ustanovitev lastniške zadruge mora biti vanjo vključenih vsaj 75 odstotkov vseh delavcev podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo. Zadruga mora imeti najmanj pet članov.

Član lastniške zadruge je lahko fizična oseba, ki je delavec matične družbe in je vplačal obvezni delež. Ta ne sme presegati 300 evrov, vsaj član pa lahko le en obvezni delež. Obvezni deleži članov v lastniški zadrugi so neprenosljivi, neodtujljivi in se jih ne da obremeniti.

Kot pogoj za članstvo se lahko določi tudi trajanje zaposlitve pred vključitvijo v zadrugo, a to ne sme biti daljše od 12 mesecev.

3. Kako bodo delavci lahko prišli do deleža v podjetju?

Lastnik podjetja bo svoj delež lahko prodal lastniški zadrugi delavci, preko katere bodo delavci postali posredni lastniki v podjetju. Zaposleni bodo v zadrugi imeli svoje osebne kapitalske račune, na katere se bodo prenašali deleži podjetja.

Lastnica deležev v podjetju bo ves čas zadruga. Delavci tako ne bodo mogli prosto razpolagati s temi lastniškimi deleži, bodo pa upravičeni do dividend.

4. Kako bo zadruga prišla do denarja za nakup deležev?

Lastniška zadruga se bo lahko financirala s prispevkom matične družbe, z namenskimi posojili, spodbudami države ter iz drugih javnih sredstev.

Prispevek matične družbe bi pomenil, da bi podjetje zadrugi nakazovalo denar za nakup deležev v podjetju in tako nagrajevalo delavce. Ti zneski ne bodo smeli presegati zmnožka deleža kapitalske naložbe v osnovnem kapitalu matične družbe, ki je že v lasti lastniške zadruge, in EBITDA matične družbe v preteklem poslovnem letu. Podjetje in zadruga bi za izplačilo prispevkov podpisali pogodbo.

Posamezniki bodo lahko v zadrugo vplačevali tudi sami, a bodo to morali storiti vsi skupaj. Kot je povedal Feketija, želijo tako preprečiti, da bi bili največji lastniki le tisti z najvišjimi plačami v podjetju.

Zadruga bi kupljene deleže nato razporedila na osebne kapitalske račune članov zadruge. Razporeditev bo lahko za vse enaka ali bo opravljena glede na plačna razmerja v podjetju, odvisno od internih pravil zadruge.

5. Kaj se zgodi z lastniškim deležem, ko delavec zapusti podjetje?

Ko bo delavec zapustil podjetje oziroma se bo upokojil, ne bo več član zadruge. Članstvo se prekine s prenehanjem delovnega razmerja, s prostovoljnim izstopom iz zadruge, smrtjo delavca in prenehanjem zadruge. Delavec je pri tem upravičen do izplačila njegovega deleža.

Prav tako je članstvo lahko prekinjeno z izključitvijo iz zadruge, do katere pa lahko pride le v primeru neplačila obveznega deleža ali neplačila druge dospele obveznosti.

6. Kako bo z obdavčitvijo?

Za vse vključene je predvidena posebna davčna obravnava. Da bi lastnika spodbudili k prodaji zaposlenim, se mu bo osnova za obračun davka na kapitalski dobiček znižala za 20 odstotkov.

Denar, ki ga bo podjetje dal zadrugi za odkup lastniških deležev, bo davčno priznan odhodek podjetja. Kot smo že omenili, je znesek, ki ga lahko podjetje nameni zadrugi, omejen, da bi podjetju preprečili izogibanju davka na dobiček.

Pripis vrednosti na osebni kapitalski račun člana zadruge oziroma lastništvo deleža ne bo obdavčeno z dohodnino, prav tako za to ne bo treba plačevati prispevkov.

Izplačila dividend, ki jih bodo prejemali delavci med lastništvom deleža v podjetju, bodo obdavčena po 25-odstotni stopnji.

Če delavec po prenehanju članstva v zadrugi ob izplačilu deleža ustvari dobiček, mora plačati davek na kapitalski dobiček. Stopnja davka bo padajoča glede na trajanje članstva v zadrugi. Če se delavcu članstvo v zadrugi preneha po petih letih, bo ta dobiček obdavčen po 20-odstotni stopnji, po desetih letih članstva bi plačal 15-odstotni davek, po 15 letih članstva pa bi bil tega davka oproščen.