Boštjančičevi ocenili, koliko kriptosredstev imamo Slovenci

Ministrstvo za finance, ki je ta teden predstavilo predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, je moralo oceniti tudi, kolikšen bi bil finančni izplen. Torej, koliko davka bi zbrali v primeru uvedbe zakona, ki ga morajo potrditi še poslanci, veljati pa naj bi začel s prihodnjim letom.

Kot ministrstvo navaja v predlogu, uradnih podatkov o obsegu trgovanja slovenskih fizičnih oseb s kriptosredstvi, o številu fizičnih oseb, ki trgujejo, in o tem, kako pogosto trgujejo, ni.

Kako so računali

Tako so se pri oceni oprli na podatek o globalni tržni kapitalizaciji vseh kriptosredstev, ki je lani znašala okoli 3.400 milijard dolarjev (trenutno okoli 2.900 milijard evrov). To je okoli tri odstotke globalnega BDP.

Da bi izračunali obseg slovenskega koščka te pogače, so upoštevali podatek, da je slovenski BDP približno 0,07 odstotka svetovnega. Ob predvidevanju, da imamo enak delež tudi na kritpotrgu, bi bilo v Sloveniji dnevno trgovanje vredno okoli 700 milijonov evrov, premoženje v kriptosredstvih pa okoli 2,3 milijarde evrov, ocenjuje ministrstvo za finance.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da so zaradi pomanjkanja uradnih podatkov o trgovanju s kriptosredstvi v Sloveniji navedene ocene le okvirne in temeljijo na svetovnih smernicah ter predvidevanjih o deležu slovenskih rezidentov na svetovnem trgu.

Izplen? Od 2,5 pa vse do 25 milijonov

Dodatna težava pri izračunu potencialnega davčnega izplena je velika volatilnost trga kritpovalut. Tečaji se tu lahko zelo hitro in znatno spremenijo.

Na ministrstvu so ocenili, da bi lahko bila davčna osnova, torej skupek vseh dobičkov od prodaj v nekem davčnem letu, od 10 do 100 milijonov evrov. To bi pomenilo davčen izplen od 2,5 do 25 milijonov evrov.

Večina denarja v bankah in delnicah

Lanska raziskava Evropske centralne banke (ECB) je pokazala, da ima Slovenija največji delež lastnikov kriptovalut v evrskem območju. 15 odstotkov od okoli tisoč ljudi iz Slovenije, ki so sodelovali v anketi, je potrdilo, da ima v lasti kriptovalute. Povprečje evrskega območja je bilo devet odstotkov, kar je več kot v 2022 (4 odstotke), a še vedno pomeni relativno majhen delež v primerjavi z ostalimi oblikami prihrankov.

Anketa je pokazala, da imajo kriptosredstva predvsem posamezniki, stari od 25 do 39 let, sledili pa so jim posamezniki, stari od 18 do 24 let.

Podatki Banke Slovenije kažejo, da so imela slovenska gospodinjstva konec prvega četrtletja letos 87 milijard evrov finančnega premoženja, ki se je v zadnjem letu povečalo za šest milijard evrov. Največ so ga imele v obliki bančnih vlog (30,8 milijarde evrov) in naložbah v podjetja in delnice (31,1 milijarde evrov), zavarovalnih in pokojninskih shemah (9,2 milijona evrov) ter gotovini (osem milijard evrov). Podatkov o naložbah v kripto centralna banka ne spremlja.