Aktivacija krizne sheme? Gospodarsko ministrstvo bo najprej analiziralo

V soboto je začel veljati zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki med drugim omogoča uvedbo krizne sheme v času neugodnih gospodarskih razmer.

Če bo vlada aktivirala shemo, bo država delodajalcem prek Zavoda RS za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov (bruto I). Do pomoči bodo upravičena podjetja, ki bodo dokazala, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne bi mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela ter bodo delovni čas zaposlenih skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden. Shema bo lahko veljala največ pol leta.

Že v ponedeljek je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) na ministrstvo za delo poslala poziv, naj aktivira novo podporno shemo za podjetja, katerih poslovanje je močno odvisno od zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer.

Mesec in Han analizirata

Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da pobudo preučujejo z vidika analiz Umarja in zavoda za zaposlovanje. “Če nevarnost odpuščanja izhaja iz okoliščin, ki jih podatki zavoda in analize gospodarskih gibanj Umarja ne zajemajo, na primer iz uvedbe ameriških carin, bomo za analizo in mnenje prosili ministrstvo, ki je pristojno za gospodarstvo. Če se izkaže, da okoliščine upravičujejo aktiviranje ukrepa, bomo to predlagali.”

Na ministrstvu za gospodarstvo pa so nam povedali, da mora njihov predlog temeljiti “na analizi gospodarskih in strukturnih kazalnikov ter gospodarske klime”.

“Na ministrstvu spremljamo trende v gospodarstvu. V sodelovanju z gospodarstvom bomo pripravili analize po dejavnostih in, kjer se bodo pokazali negativni trendi, predlagali aktivacijo. Prav tako se bomo odzvali na utemeljene pobude gospodarstva,” pravijo.

Kdaj bi lahko dobili odgovor, ali je v kateri od dejavnosti potrebna aktivacija sheme, ni znano.

Krčenje v gradbeništvu in industriji

Umar sicer v zadnjem Ekonomskem ogledalu navaja, da se je skupno število delovno aktivnih v Sloveniji po upadu konec lanskega leta letos v prvih mesecih ohranjalo na podobni ravni. Aprila je bilo število delovno aktivnih za 0,4 odstotka manjše kot leto dni prej.

V letu dni se je najbolj zmanjšalo število zaposlenih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, in sicer za 4,8 odstotka. Kot pravijo na Umarju, je to posledica zmanjšanja števila zaposlenih v zaposlovalnih agencijah.

Opazneje manjše število zaposlenih kot pred letom dni je bilo tudi v gradbeništvu (–2,1 odstotka) in predelovalnih dejavnostih (–2 odstotka). Po drugi strani je v obeh sektorjih še vedno prisotno tudi pomanjkanje delovne sile, navaja Umar.

Več zaposlenih pa je v sektorju javnih storitev, in sicer v zdravstvu (3,3 odstotka več) ter izobraževanju (1,7 odstotka).

Tudi rast plač je v javnem sektorju hitrejša kot v zasebnem: realno je bila povprečna bruto plača aprila medletno višja za 5,1 odstotka; v zasebnem sektorju za tri odstotke, v javnem pa za 8,9 odstotka.

Katere panoge so na udaru?

Kot omenjeno, GZS predlaga aktivacijo sheme za panoge, ki čutijo vpliv zaostrovanja mednarodnih trgovinskih razmer. Pri tem ne navaja, katere panoge bi to lahko bile.

Umar pa v Ekonomskem ogledalu opozarja na upad izvoznega tržnega deleža pri kovinskih izdelkih (ta se zmanjšuje vse od zadnjega četrtletja 2023) ter pri izdelkih iz kavčuka. Ocenjujejo, da je lahko upadanje v veliki meri povezano z zaostrenimi razmerami v evropski avtomobilski industriji.