GZS že poziva ministra Mesca, naj aktivira novo krizno shemo

Zakonska podlaga za novo krizno shemo je začela veljati v soboto, danes pa gospodarsko združenje že poziva k njeni aktivaciji. Na ministrstvu za delo pravijo, da preučujejo podatke.
V soboto je začel veljati zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja sprejetje zakona. Že danes pa je na ministrstvo za delo poslala poziv, naj aktivira novo podporno shemo za podjetja, katerih poslovanje je močno odvisno od zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer.
Zakon namreč predvideva, da lahko vlada odločitev o uvedbi ukrepa za posamezen sektor ali panogo sprejme na podlagi začetnega predloga ministrstva za delo, predloga gospodarskega ministrstva (ki ga naslovi na ministrstvo za delo, to pa na vlado), podatkov Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o rednem pregledu gospodarskih gibanj ter podatkov zavoda za zaposlovanje o stanju na trgu dela.
“Nujno za ohranitev delovnih mest”
“Potrebni so hitri in odločni ukrepi za blaženje posledic na trg dela, še posebej v izvozno usmerjenih sektorjih. Aktivacija zakonsko predvidenega mehanizma, ki bo podjetjem omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa, je nujna za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest,” pa je poziv zbornice utemeljil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Dejal je, da najnovejši podatki Umarja, Banke Slovenije, Evropske komisije in OECD, kažejo, da “bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2025 le 1,3 odstotka, kar je občutno manj od predhodnih napovedi”.
Navedba sicer ne drži povsem; 1,3-odstotno rast Sloveniji napoveduje Banka Slovenije. Evropska komisija ocenjuje, da se bo BDP okrepil za dva odstotka, OECD pa, da bo rast 1,6-odstotna. Umar v zadnjem času ni posodabljal napovedi, po besedah državne sekretarke ministrstva za finance Saše Jazbec naj bi ohranil napoved s konca lanskega leta, ko je Sloveniji napovedoval 2,1-odstotno rast BDP.
Po navedbah GZS na manjšo rast BDP od pričakovanj vplivajo zaostrene geopolitične razmere, protekcionistične politike ZDA in posledično povečana negotovost v mednarodnem okolju. “To se že kaže v padcu investicijske aktivnosti, znižanem izvozu in pesimizmu potrošnikov,” navajajo.
Dodajajo, da bo letna inflacija letos predvidoma 2,5 odstotka, kar presega povprečje evrskega območja. Banka Slovenije v junijskem poročilu napoveduje nov (sicer začasen oziroma prehoden) val podražitev hrane.
Ministrstvo za delo: Preučujemo poziv in podatke
Tako ministrstvo za delo kot ministrstvo za gospodarstvo – vodita ju Luka Mesec in Matjaž Han – smo vprašali, ali bodo predlagali uvedbo sheme.
Na ministrstvu za delo so za Forbes Slovenija pojasnili, da pobudo preučujejo z vidika analiz Umarja in zavoda za zaposlovanje. “Če nevarnost odpuščanja izhaja iz okoliščin, ki jih podatki zavoda in analize gospodarskih gibanj Umarja ne zajemajo, na primer iz uvedbe ameriških carin, bomo za analizo in mnenje prosili ministrstvo, ki je pristojno za gospodarstvo. Če se izkaže, da okoliščine upravičujejo aktiviranje ukrepa, bomo to predlagali.”
V pisnem odgovoru so navedli še, da so zakon pripravili z namenom ohranjanja delovnih mest, kadar so ta zaradi nastopa začasnih nepredvidenih okoliščin začasno ogrožena. “Gre torej za primere začasnih kriz v gospodarstvu, ki bi lahko vodile v odpuščanja delavcev. Za te primere smo zagotovili shemo za delo s skrajšanim delovnim časom, ki v prvi vrsti preprečuje odpuščanja s tem, da država sofinancira nadomestila za plače pri prizadetih delodajalcih.”