Kako naprej po Trumpovi napovedi visokih carin za EU

Predsednik ZDA Donald Trump je minuli konec tedna napovedal uvedbo 30-odstotnih carin na uvoz blaga iz Evropske unije (EU) od 1. avgusta dalje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je EU pripravljena nadaljevati pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma pred 1. avgustom, vendar je pripravljena tudi vztrajati pri svojem. Jutri naj bi vseeno podaljšala zamrznitev povračilnih ukrepov, ki jih je sprejela kot odgovor na dodatne carine ZDA na uvoz jekla in aluminija ter bi škodili ameriškim podjetjem.

Redna profesorica za področje mednarodne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katja Zajc Kejžar je za Forbes Slovenija odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s trenutnim stanjem pogajanj med ZDA in EU in orodji, ki jih ima v carinski vojni na voljo evropska stran.

“Zelo visoke” carine

Kaj bi takšne carinske stopnje pomenile za evropske in slovenske potrošnike, kaj za evropska in slovenska podjetja?

V primeru, da bi bile te stopnje uvedene, bi pomembno vplivale na izvoz evropskih podjetij v ZDA. Ameriški trg je največji izvozni trg EU, zagrožene carinske stopnje pa so zelo visoke. To bi vodilo v zmanjšanje povpraševanja s strani ameriških kupcev ter ustvarilo pritisk na zniževanje izvoznih cen evropskih proizvajalcev. To bi torej pomenilo zmanjšanje obsega menjave in poslabšanje pogojev menjave.

Neposreden delež slovenskega izvoza v ZDA je sicer razmeroma majhen, vendar bi slovenski izvozniki, vključeni v evropske verige vrednosti, občutili posredne učinke – predvsem v panogah osnovnih kovin, farmacevtskih izdelkov in avtomobilske industrije.

V primeru neuspešnih trgovinskih pogajanj in uveljavitve visokih zagroženih carin bi verjetno sledili tudi evropski protiukrepi, ki pa bi prizadeli potrošnike in evropska podjetja na uvozni strani. To bi povzročilo zmanjšanje uvoza iz ZDA, prevalitev vsaj dela carin v višje cene na evropskem trgu ter eventualno pritisk na stroškovno konkurenčnost tistih evropskih proizvajalcev, ki so odvisni od ameriških dobaviteljev, v kolikor bi bili vmesni proizvodi del protiukrepov.

Zagroženo 30-odstotno splošno carinsko stopnjo je mogoče razumeti tudi kot del pogajalske taktike in poskus pritiska v zaključni fazi pogajanj.

Katja Zajc Kejžar, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Ali menite, da se lahko stopnja do 1.8. še spremeni?

V dosedanjem dogajanju okrog carinske vojne in trgovinskih pogajanj z ZDA smo spoznali, da se napovedi in ukrepi lahko zelo hitro spreminjajo, zato ostaja še vse odprto. Ključno vprašanje ostaja, ali bo prišlo do sklenitve okvirnega sporazuma in kakšna bo njegova vsebina.

Zagroženo 30-odstotno splošno carinsko stopnjo je mogoče razumeti tudi kot del pogajalske taktike in poskus pritiska v zaključni fazi pogajanj.

EU ima orožje, a za zdaj čaka

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k pripravi “verodostojnih ukrepov”, s katerimi bi odgovorili ameriški administraciji. Ali se v strokovni javnosti že govori, kateri bi to lahko bili?

Gre za poziv k odločnemu ukrepanju v primeru neuspeha pri pogajanjih in uresničitve grožnje prvega avgusta.

Na voljo sta dve skupini ukrepov. Prva so ukrepi trgovinske zaščite; tu je napovedano podaljšanje zamrznitve protiukrepov, ki jih je EU sprejela aprila kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija, do začetka avgusta. Ti ukrepi bi torej lahko stopili v veljavo 1. avgusta, če pogajanja z ZDA ne bi bila uspešno zaključena.

Druga skupina pa so ukrepi zaščite pred gospodarsko prisilo (Anti-Coercion Instrument – ACI). Ta instrument je namenjen ukrepanju proti ekonomski prisili, ki jo izvajajo tuje države, da bi prisilile EU ali njene države članice k spremembi politike.

Aktivacija teh ukrepov bi EU omogočila široko manevrsko polje in ciljno usmerjene odzive na Trumpove carine, tudi na področju storitvene menjave, kjer imajo ZDA z EU trgovinski presežek. Med ukrepi te vrste so lahko dodatne carine, količinske omejitve trgovinske menjave, ukrepi, ki vplivajo na trgovino s storitvami, dostop do javnih naročil, tuje neposredne investicije in pravice intelektualne lastnine.

Vprašanje pa ostaja, ali bi EU že v tej fazi posegla po teh ukrepih, saj bi to lahko povzročilo precejšnjo zaostritev odnosov.

Ali napoved ameriškega predsednika po vaši oceni kaže na neuspeh evropskih pogajalcev?

Zdi se, da gre za obliko pritiska v zaključni fazi pogajanj, pri čemer ZDA namesto ponujanja koncesij raje stopnjujejo grožnje z višjimi carinami v primeru neuspešnih pogajanj.