Panvita začela z žetvijo, pričakuje višji pridelek kot lani
Najprej bodo pri prekmurskem kmetijskem podjetju poželi ječmen, sledili bosta oljna ogrščica in pšenica.
Skupina Panvita je v Pomurju začela žetev ječmena na 400 hektarjih obdelovalnih površin. Letošnja žetvena sezona žit in oljnic se zaradi podnebnih sprememb začenja vsaj 14 dni prej kot običajno. V prihodnjih dneh sledita še žetvi oljne ogrščice na 320 hektarjih in pšenice na 1.200 hektarjih, so v izjavi za javnost zapisali pri Panviti.
Letošnja letina ječmena bo po ocenah strokovnjakov približno pet odstotkov večja od lanske, a bo kljub temu manjša od dolgoletnega povprečja. To je v zadnjih letih znašalo med 6.500 in 7.000 kilogrami pridelka na hektar. Letos naj bi bil izkupiček blizu tega povprečja, po tem, ko je lani zaradi zmrzali padel pod šest ton na hektar.
“Letos več kot polovica pridelanega ječmena predstavlja merkantilni ječmen, ki bo namenjen lastni mešalnici krmil, druga polovica pa je semenski ječmen, ki ga bodo uporabili za jesensko setev na lastnih površinah in pri pogodbenih kooperantih,” je dejal direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag.
Oljna ogrščica in pšenica
V začetku prihodnjega tedna se začne žetev oljne ogrščice, pri kateri Panvita pričakuje nadpovprečno letino. Letošnji pridelek bo predvidoma za 13 odstotkov večji kot lani in 19 odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let, kar pri Panviti pripisujejo bolj ugodnim rastnim razmeram.
Nato sledi žetev pšenice. Prve napovedi kažejo na osemodstotno rast pridelka v primerjavi z lanskim letom, kar obenem pomeni rezultat blizu dolgoletnega povprečja. Lanska letina je bila zaradi vremenskih nihanj povprečna, letošnja pričakovanja so boljša kljub zgodnjim visokim temperaturam in spomladanski suši, še pravijo pri Panviti.
Po podatkih iz Pomurja so lani na težjih tleh ponekod poželi zgolj 6 ton pšenice na hektar, medtem ko so na peščenih tleh dosegali tudi do 8 ton na hektar, pri čemer je več kot polovica pridelka bila nižje kakovosti in namenjena za krmo.
Panvita je poudarila tudi pomen uporabe certificiranega semena in sodelovanja s slovenskimi kmeti, saj ta pristop zagotavlja večjo stabilnost pridelka, višjo kakovost in dolgoročno prehransko varnost. Lokalno pridelana žita in oljnice ostajajo v Sloveniji, kjer prispevajo k samooskrbi in trajnostnemu razvoju, so še dejali.
