KLS Ljubno po stomilijonski poplavni škodi obnovil proizvodnjo

Za nov proizvodni vhod s pomožnimi prostori so pri KLS Ljubno odšteli 3,2 milijona evrov, medtem ko skušajo pridobiti izgubljena naročila po poplavah iz 2023.
Družba KLS Ljubno, ki je v ujmi avgusta 2023 utrpela za več kot 100 milijonov evrov škode, je danes odprla nov proizvodni vhod s pomožnimi prostori. Kot je povedal lastnik KLS Mirko Strašek, so danes proizvodne zmogljivosti v glavnem obnovljene, prizadevajo pa si pridobiti izgubljena naročila in nove projekte pri največjih kupcih, poroča STA.
Za novo naložbo so v družbi odšteli 3,2 milijona evrov. Odprtja se je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je povedal, da je za sanacijo posledic ujme letos na območju Ljubnega na voljo 6,8 milijona evrov.
Dejal je, da se je treba lotili izvedbe trajnih protipoplavnih ukrepov, za katere je letos in prihodnje leto na območju Ljubnega ob Savinji zagotovljenih 42,5 milijona evrov. Izpostavil je, da bo ljubenski občini kmalu predstavljena dokumentacija o ureditvi desnega brega reke Savinje v tej občini, ki bo stala 7,5 milijona evrov.
Napovedal je, da se bo še letos začela priprava državnega prostorskega načrta za Zgornjo Savinjsko dolino, septembra pa bo ministrska ekipa prišla na Ljubno in se pogovorila o alternativnih rešitvah glede odprtih prostorskih vprašanjih.

Po poplavah izgubili tretjino naročil
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež meni, da je treba trajno poskrbeti za poplavno varnost KLS. Preko zakona o obnovi in razvoju pa si ministrstvo želi tudi v prihodnje podpreti investicijske načrte ljubenske družbe, je dodal.
Strašek je dejal, da je večji del novih prostorov zgrajen v nadstropju obstoječega logističnega centra.
Kot je orisal, v prvih mesecih po poplavah zaradi poškodovanih in uničenih strojev in opreme niso
mogli dobavljati naročenih količin. Zato so jih kupci prenesli njihovim tekmecem, največ na Kitajsko, v Indijo in Južno Korejo. V družbi so po sanaciji in po dveh mesecih postopoma začeli z dobavami. Januarja lani so proizvodne zmogljivosti dvignili na 60 odstotkov. Uspeli so zadržati dve tretjini naročil.
Za njihovo hitro okrevanje je bila zelo pomembna učinkovita pomoč države v fazi odstranjevanja naplavin in nato z izplačilom finančne pomoči. Ob tem je pohvalil ravnanje države, ki jim je jeseni leta 2023 nakazala 20 odstotkov predplačila od ocenjene vrednosti škode.
Lani že v zelenem
Lani so, tako Strašek, poslovanje v veliki meri prilagodili zmanjšanemu obsegu naročil in že poslovali z dobičkom. Njihova dodana vrednost iz rednega delovanja je tako presegla 82.000 evrov na zaposlenega.
Za KLS Ljubno, ki je specializiran za proizvodnjo zobatih obročev, je strateško pomembno, da država prioritetno konča načrtovane protipoplavne ukrepe in zaščito na njihovem območju, ki bodo zagotavljali poplavno varno proizvodnjo v obstoječih poslovnih prostorih.
Od Občine Ljubno ob Savinji Strašek pričakuje, da čim prej sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki je podlaga za pridobitev zemljišča na višje ležečem nepoplavnem območju, s katerim bo zagotovljena možnost gradnje proizvodne hale velikosti 10.000 kvadratnih metrov, kamor bodo preselili del sedanje proizvodnje. Vrednost gradnje nove tovarne je Strašek ocenil na okoli 30 milijonov evrov.

Ostra konkurenca
Ocenil je, da je konkurenca na kitajskem in ameriškem trgu zelo ostra, njih pa omejuje nekonkurenčno gospodarsko okolje v Evropi in Sloveniji. Cene elektrike so v Sloveniji trikrat višje, cene jekla v
evropskih jeklarnah pa 30 do 35 odstotkov višje kot na konkurenčnih globalnih trgih, nefleksibilen je tudi trg delovne sile.
S ciljem, da bi kljub nekonkurenčnemu okolju omilili zaostajanje njihove konkurenčnosti v primerjavi z najhitreje rastočimi globalnimi trgi, svojo energijo in sredstva KLS usmerja v napredek in razvoj, v visoko kakovost in zanesljivost proizvodov ter procesov, v povečanje produktivnosti in povečanje kratkoročne kot tudi dolgoročne fleksibilnosti lastnih dobav, še piše STA.