Preobrat pri plačah, v javnem sektorju bodo letos rasle hitreje kot v zasebnem

Negotovost, ki je v prvem četrtletju vodila v upad investicij ter povečan uvoz (zaradi kopičenja zalog), in krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) se malce odražata tudi na sicer robustnem trgu dela.

Banka Slovenije v svežem poročilu o gospodarskih gibanjih ugotavlja, da je zaposlenost v prvem četrtletju glede na enako obdobje lani upadla za pol odstotne točke. V Sloveniji je bilo konec marca zaposlenih 1,09 milijona ljudi. To je 15 tisoč delovnih mest manj kot v zadnjem četrtletju leta 2023, ko smo imeli rekordno zaposlenost.

Kot piše centralna banka, je bilo v zadnjem letu največje krčenje v predelovalnih dejavnostih, torej v industriji. V pretežno javnih storitvah se zaposlovanje nadaljuje.

V prvem četrtletju je bilo tudi manj objav prostih delovnih mest, čeprav stopnja prostih delovnih mest ostaja visoka. Število prostih delovnih mest se je na letni ravni skrčilo za 9,1 odstotka, najbolj v gradbeništvu, kjer je situacija nejasna. Po eni strani rekorden proračun za državne institucije, ministrstvo poroča tudi o povečanju realizacije projektov največjih državnih investitorjev, po drugi strani statistični upad investicij in tudi vrednosti gradbenih del. Tako ministrstvo za infrastrukturo kot ministrstvo za finance analizirata dogajanje v panogi.

Stopnja registrirane brezposelnosti je bila marca pri 4,6 odstotka približno na ravni lanske, anketna stopnja brezposelnosti pa je bila v prvem četrtletju pri štirih odstotkih za 0,6 odstotne točke višja kot pred letom, stanje na trgu dela še oriše Banka Slovenije.

Razkorak med rastjo plač in produktivnosti

Rast plač, merjena s sredstvi za zaposlene na zaposlenega, medtem ostaja relativno močna. V prvem četrtletju se je okrepila na 6,7 odstotka, kar je za polovico odstotne točke več od lanske.

Najbolj izrazita, 11,2-odstotna je bila v dejavnosti javnih storitev, in sicer zaradi uveljavitve novega plačnega sistema. V zasebnem sektorju pa se je v medletni primerjavi umirila na 5,4 odstotka, navaja Banka Slovenije.

Dodaja, da je ob padcu dodane vrednosti 4,5-odstotna realna rast plač precej odstopala od gibanja produktivnosti, ki je bila medletno nižja za 0,2 odstotka.

Plačni preobrat

Banka Slovenije pa v poročilu napoveduje, kaj bo s plačami letos.

Po oceni centralne banke se bodo povečale za 5,5 odstotka, kar je nekoliko manj kot lani (6,2 odstotka).

V javnem sektorju naj bi se zvišale za 8,7 odstotka, v zasebnem pa za 4,6 odstotka. S tem bo, kot pravijo, prišlo do preobrata glede na gibanja v preteklih letih, ko je rast v zasebnem sektorju prehitevala rast v javnem sektorju, kar bo prispevalo k ohranjanju dolgoročnega razmerja med plačami v obeh sektorjih.

Plačna reforma, pomanjkanje kadrov …

Medtem ko bo v javnem sektorju visoka rast plač posledica izvajanja plačne reforme, bosta rast v zasebnem sektorju še naprej poganjala tesnost trga dela in strukturno pomanjkanje ustreznih kadrov, menijo na Banki Slovenije.

V javnem sektorju je bil letos pri plači za januar izveden prvi korak postopnega zvišanja plač, ki ga prinaša plačna reforma. Zaposleni so februarja na račune prejeli 12 odstotkov razlike do nove določene vrednosti plačnega razreda, vendar ne manj kot sto evrov. Če je razlika manjša od sto evrov, jo je zaposleni prejel v celoti. Naslednja uskladitev plač pod enakimi pogoji bo uveljavljena s 1. oktobrom letos, do polne uveljavitve sledijo še štirje koraki.

Tudi v prihodnjih dveh letih na Banki Slovenije pričakujejo višjo rast plač v javnem sektorju. V zasebnem naj bi se v 2026 dvignile za 4,2 odstotka, v 2027 pa za štiri odstotke, v javnem sektorju pa centralna banka napoveduje 6,7- oziroma 4,8-odstoten dvig.