Še osmo znižanje obrestnih mer. Zadnji rez pred premorom?

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem zasedanju skladno s pričakovanji trgov še sedmič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Tudi tokrat je vanje zarezal za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 2,00 odstotka, povzema STA.

Gre za osmi rez v osrednje obrestne mere za evrsko območje od obrata v denarni politiki junija lani.

Medtem ko bo depozitna obrestna mera tako po novem pri 2,00 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 11. junija.

Svet ECB je v izjavi po zadnji seji aprila opozoril na negativne učinke ostre protekcionistične politike administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa na evrsko gospodarstvo, pa čeprav je to po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike razvilo določeno odpornost proti svetovnim šokom.

V izjavi po tokratni seji ni več toliko izrazov zaskrbljenosti. Je pa ECB objavila najnovejše napovedi za inflacijo in rast BDP, poroča STA.

Letna inflacija v evrskem območju se je maja znižala z 2,2 odstotka na 1,9 odstotka. Po novih osnovnih projekcijah strokovnjakov ECB in nacionalnih centralnih bank držav z evrom bo letos v povprečju znašala 2,0 odstotka, prihodnje leto naj bi upadla na 1,6 odstotka in nato v 2027 spet narasla na 2,0 odstotka.

Napoved za letos in prihodnje leto je za 0,3 odstotne točke nižja kot v zadnjih projekcijah iz marca, napoved za 2027 pa ostaja nespremenjena. Pričakovana nižja inflacija v 2025 in 2026 je po pojasnilih sveta ECB predvsem posledica nižjih predpostavk o cenah energentov in močnejšega evra.

Napoved rasti BDP nespremenjena

Letošnja realna rast BDP v evrskem območju bo medtem po najnovejših napovedih v povprečju znašala 0,9 odstotka, kar je nespremenjeno glede na marčne napovedi.

To po pojasnilih sveta ECB odraža močnejšo rast od pričakovane v prvem četrtletju ter šibkejše obete v preostanku leta. Medtem ko bo negotovost, ki spremlja trgovinske politike, predvidoma zavirala naložbe podjetij in izvoz, še posebno v kratkoročnem obdobju, bodo vse večje državne naložbe v obrambo in infrastrukturo čedalje bolj podpirale rast v srednjeročnem obdobju, povzema STA.

Višji realni dohodki in dobre razmere na trgu dela bodo gospodinjstvom po pričakovanju skrbnikov evrske denarne politike omogočili, da trošijo več. To naj bi skupaj z bolj ugodnimi pogoji financiranja okrepilo odpornost gospodarstva proti globalnim šokom.

Rast v 2026 naj bi po najnovejših napovedih dosegla 1,1 odstotka, v 2027 pa naj bi bila pri 1,3 odstotka. Napoved za prihodnje leto je v primerjavi z marčno za 0,1 odstotne točke nižja, za 2027 pa ostaja nespremenjena.

Ocene tveganj

V okolju velike negotovosti so strokovnjaki ECB in nacionalnih centralnih bank ocenili tudi nekatere mehanizme, prek katerih bi lahko različni scenarij razvoja dogodkov na področju trgovinske politike vplivale na rast in inflacijo. Po tej analizi bi nadaljnje zaostrovanje trgovinskih napetosti med ZDA in EU ter preostalim svetom v prihodnjih mesecih povzročilo, da bi bila rast in inflacija nižja kot v osnovnih projekcijah. Če pa bodo bodo trgovinske napetosti razrešene z ugodnim izidom, bi bili rast in v manjši meri tudi inflacija višji kot v osnovnih projekcijah.

Večina meril osnovne inflacije sicer po prepričanju sveta ECB nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB. Rast plač je še vedno povišana, vendar se še naprej opazno umirja, dobički pa deloma blažijo njen vpliv na inflacijo. Zaskrbljenost, da bi povečana negotovost in aprilska nihanja na finančnih trgih v odzivu na trgovinske napetosti povzročili zaostrovanje pogojev financiranja, se je zmanjšala, so po poročanju STA zapisali v svetu.

Svet ECB se bo o denarni politiki še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej ter izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove makroekonomske podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sektor in gospodarstvo.

Premor pri zniževanju?

Čeprav se svet ECB glede denarne politike ne zavezuje v naprej, bi lahko bil današnji rez v obrestne mere po mnenju analitikov vseeno zadnji v tem nizu. Na naslednji seji julija bi si tako svet ECB lahko vzel premor, da bi ocenil posledice globalnih trgovinskih napetosti, ki so jih povzročile odločitve Trumpove administracije, še piše STA.