ECB odloča o obrestnih merah: se približuje konec nižanj?

Sodeč po napovedih analitikov in tržnih signalih bo Evropska centralna banka (ECB) na današnjem monetarnem zasedanju v Frankfurtu še osmič v dobrem letu znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, medtem ko se je inflacija prejšnji mesec spustila pod ciljno raven centralne banke evrskega območja. Obeti za drugo polovico leta so manj jasni, a se zdi, da se cikel visokih obrestnih mer bliža koncu.

Analitična družba londonske borze LSEG ocenjuje 98-odstotno verjetnost nižanja za četrt odstotne točke na junijskem zasedanju. Orodje ECB Watch medtem prisoja 79-odstotno verjetnost takšnega nižanja in 21-odstotno verjetnost nižanja za 50 bazičnih točk.

Nižanje treh ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk bi depozitno obrestno mero – ta določa obresti za komercialne banke, ki držijo denar na svojih računih pri ECB – spustilo na dva odstotka, kar bi bila najnižja raven v dveh letih in pol. To bi pomenilo nižje stroške zadolževanja za potrošnike, podjetja in države, praviloma tudi nižje obresti na varčevalnih računih, obenem pa spodbudo za delniške trge.

S tem bi se depozitna obrestna mera spustila v nevtralno območje, ki niti ne spodbuja niti ne zavira gospodarstva. Po oceni ECB je to območje v razponu 1,75-2,25 odstotka.

Umirjanje inflacije

Inflacija v evrskem območju je maja znašala 1,9 odstotka na letni ravni, je v torek pokazala prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. To je pod ravnijo dveh odstotkov, ki si jo za cilj zadaja ECB, kar banki nudi manevrski prostor za nižanje obrestnih mer z namenom spodbujanja gospodarske rasti.

Inflacijo znižujejo predvsem apreciacija evra v primerjavi z dolarjem, strožji pogoji financiranja zaradi rastočih fiskalnih izdatkov – predvsem v Nemčiji, največjem gospodarstvu EU – in nižje cene energije, vključno z nedavnim padcem cen nafte.

Spomnimo, da je inflacija v evrskem območju dosegla vrh leta 2022 pri skoraj 11 odstotkih, na kar se je ECB odzvala z najostrejšim monetarnim zategovanjem v svoji zgodovini, kar je depozitno mero dvignilo do štirih odstotkov. Prvo nižanje je prišlo junija lani.

Gospodarska rast in carine

Medtem gospodarska rast v evrskem območju in EU ostaja skromna. Toda obeti se izboljšujejo, kljub tveganjem na področju trgovine zaradi carinske vojne ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki v svojih grožnjah pogosto čez noč spreminja napovedane carinske stopnje. EU je nedavno zagrozil s 50-odstotnimi carinami, ki so bile nato do 9. julija zamrznjene.

V prvem četrtletju se je bruto domači proizvod (BDP) v območju z evrom povečal za 0,3 odstotka glede na prejšnje četrtletje, kar je bilo rahlo nad napovedmi analitikov. Podobno je navzgor presenetila četrtletna rast BDP v Nemčiji, ki je znašala 0,4 odstotka. Gospodarska aktivnost se krepi, zlasti v prej zastalem proizvodnem sektorju: proizvodni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je maja dosegel najvišjo raven v več kot dveh letih in se s 49,4 točke skoraj vrnil v območje rasti (nad 50 točk).

ECB bo v četrtek po vsej verjetnosti posodobila svojo napoved gospodarskih gibanj, kot stori na vsakem drugem monetarnem zasedanju. Ob tem raziskovalna družba Morningstar pričakuje popravek rasti navzgor, saj naj bi obete rasti krepilo okrevanje proizvodnje in napovedi velikih fiskalnih izdatkov za naložbe v infrastrukturo in obrambo. Napoved inflacije naj bi medtem popravili navzdol.

V zadnji, marčevski napovedi je ECB navzdol popravila svojo decembrsko oceno rasti, pri čemer je napovedala 0,9-odstotno rast letos in 1,2-odstotno rast v 2026.

Kako naprej

Med člani sveta ECB, ki kroji monetarno politiko evrskega območja, ni konsenza glede prihodnjih gibanj. Guverner avstrijske centralne banke Robert Holzmann meni, da so obrestne mere že v nevtralnem območju in se zavzema za ohranitev trenutne ravni vse do septembra. Na prezgodnja nižanja je opozorila tudi članica izvršnega odbora ECB Isabel Schnabel, ki je izpostavila tveganja zaradi trgovinskih napetosti.

Nasprotno je guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau konec maja dejal, da normalizacija “verjetno še ni dokončana”, in poudaril, da šibka poslovna aktivnost in padajoča inflacija upravičujeta nadaljnjo prilagoditev monetarne politike.

Predsednica ECB Christine Lagarde se medtem v izjavah drži uradnega stališča banke, da bodo monetarne odločitve vedno odvisne od zadnjih dostopnih podatkov o gospodarskih gibanjih. “ECB se mora do ekstremne mere zanašati na podatke,” je konec aprila dejala Lagarde. V času, ko gospodarski šoki vnašajo veliko nepredvidljivosti, banka ne more zagotoviti stabilnosti s tem, da se vnaprej zaveže določeni monetarni politiki, je še dejala.

Kot piše Bloomberg, ekonomisti iz Bank of America, Deutsche Bank in Morgan Stanley napovedujejo, da se bo depozitna obrestna mera letos spustila na 1,5 odstotka, kar bi terjalo še dve dodatni nižanji za 25 bazičnih točk. Spet drugi ekonomisti, kot je Ulrike Kastens iz upravitelja premoženja DWS, letos pričakujejo le še eno nižanje, kar je tudi povprečna ocena ekonomistov v anketi Reutersa.

ECB letos poleg četrtkovega čakajo še štiri monetarna zasedanja, in sicer 24. julija, 11. septembra, 30. oktobra in 18. decembra.