V ljubljanski toplarni zaključena največja naložba v zadnjih 50 letih

Z novo plinsko-parno enoto v Termoelektrarni-Toplarni Ljubljana (Te-TOL) po besedah tehničnega direktorja Energetike Ljubljana Marka Agreža v prestolnici začenjajo proces dekarbonizacije. Po besedah direktorja Energetike Ljubljana Sama Lozeja je nova enota v Te-TOL največja naložba, ki so jo izvedli po izgradnji bloka tri leta 1985.

“Ocena investicije je 145 milijonov evrov brez DDV, ključno pa je, da bomo s to proizvodnjo v plinsko-parni enoti zmanjšali količino premoga v Ljubljani za približno 70 odstotkov, zmanjšali bomo tudi izpuste ogljikovega dioksida in ostale izpuste,” je izpostavil Lozej.

Po njegovih besedah so že pridobili deklaracijo za vstop v podporno shemo Agencije za energijo za naslednjih 10 let, to je do sredine leta 2034, kar jim zagotavlja normalno poslovanje. “S to podporo imamo zagotovljena sredstva za vračilo kreditov, ki smo jih najeli,” je dejal. V okviru 10-letne pogodbe pričakujejo okoli 20 milijonov evrov, navaja STA.

Energetika Ljubljana je novo plinsko-parno enoto sredi maja prevzela od glavnega izvajalca del, grške družbe Mytilineos (zdaj Metlen Energy & Metals). Za zdaj je še v poskusni fazi obratovanja.

Agrež: Ljubljana postaja tretji največji proizvajalec elektrike

Novo plinsko parno enoto je podrobneje predstavil tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež in izpostavil, da Ljubljana postaja tretji največji proizvajalec električne energije v državi. “Enota je namenjena nadomestitvi oziroma opustitvi premoga, zato je recimo to izjemnega pomena, predvsem kar se tiče same ekologije v Ljubljani,” je izpostavil.

Po Agreževih besedah s proizvodnjo v Ljubljani pokrijejo več kot 90 odstotkov vseh energetskih potreb občine. “Imamo tako imenovani vročevodni sistem in pa plinovodni sistem. Energetika Ljubljana je poleg največjega distribucijskega toplovodnega omrežja tudi največji distributer zemeljskega plina. Mislim, da imamo 60.000 gospodinjstev direktno vezanih na naše sisteme,” je pojasnil.

Nova enota poleg soproizvodnih karakteristik izpolnjuje tudi vse tisto, kar elektroenergetski sistem od njih zahteva, njegove besede povzema STA. “Poleg tega pa lahko elektrarna omogoča zagon iz tako imenovanega breznapetostnega stanja v primeru na primer večjega potresa, žledoloma, vetroloma ali drugih izpadov, do kakršnega je denimo prišlo v Španiji. Mi iz te lokacije praktično oskrbujemo celotno Ljubljano. Korak po korak, torej vse odjemalce bi v okviru tako imenovanega odtočnega obratovanja tudi pokrili,” je zagotovil.

Poplačana že tretjina kredita za naložbo

Kot je na svoji redni tedenski novinarski konferenci dodal ljubljanski župan Zoran Janković, so za projekt pridobili 120 milijonov evrov kredita, do danes je vrnjenih 40 milijonov evrov.

Spomnil je, da je odprt spor glede njihovih zahtev do grške družbe Mytilineos (zdaj Metlen Energy & Metals), s katero je Energetika leta 2019 sklenila pogodbo za dobavo in postavitev glavne tehnološke opreme v vrednosti 118 milijonov evrov. Ker grška družba svojega dela ni pravočasno opravila, je Energetiki Ljubljana nastalo precej dodatnih stroškov.

Kot piše STA, zdaj o zamudi in drugih odprtih vprašanjih med Energetiko in Metlenom poteka arbitraža. “Počakali bomo, kar bo pač arbitraža odločila, ampak pomembno je, da objekt deluje,” je dejal Janković.

V načrtu še kotel na biomaso in sežigalnica

Janković je na konferenci še spomnil, da je Energetika že pridobila gradbeno dovoljenje za ureditev kotla na biomaso, ki bo stal okoli 100 milijonov evrov. “Šli bomo v razpis in dobili izvajalca,” je napovedal. Kot tretji projekt na področju energetike pa je izpostavil sežigalnico.

“Nekako se računa, da bi vsaj dobili koncesijo oziroma pogodbo o začetku priprave za gradnjo tako za Maribor kot za Ljubljano. Zdi se mi pomembno, da bomo, ko bosta oba projekta končana, 70-odstotno samozadostni in ne bomo nič odvisni od nobene situacije v Evropi,” je dejal Janković.

Direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar je zadovoljen s projektom Te-TOL, pričakuje pa, da se bo nadaljevalo z rekonstrukcijo kotla na biomaso in da bo prestolnica v čim krajšem času prišla do sežigalnice. Na ta način bi po njegovih besedah pripomogli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter k temu, da bo Ljubljana resnično to, kar je zapisano v strategiji – ogljično nevtralno mesto, njegove besede še povzema STA.