Žirovski dobavitelj Cernu: Pričakujemo lažji dostop do novih projektov

Pred poslopjem raziskovalnega inštituta Cern v Švici bo 10. junija zaplapolala slovenska zastava, saj Slovenija postaja polnopravna članica. To prinaša nove priložnosti tudi za nekatera slovenska podjetja, kot je žirovski obdelovalec kovin Žust-Al, ki že več let dobavlja mehanske komponente največjemu svetovnemu laboratoriju za fiziko delcev.

“Polnopravno članstvo Sloveniji omogoča enakovredno udeležbo na Cernovih razpisih, s čimer se povečujejo priložnosti za podjetja, kot je naše. Pričakujemo lažji dostop do novih projektov in dolgoročnejše sodelovanje,” je za Forbes Slovenija dejala Tara Brus, solastnica in vodja prodaje pri Žust-Al.

“Zaradi dosedanjih izkušenj s prijavami na Cernove razpise verjamemo, da imamo dobro osnovo za uspešne prijave tudi na večje projekte v prihodnjih letih,” je dodala.

Po navedbah vlade je že pred polno pridružitvijo s Cernom sodelovalo okrog 20 slovenskih podjetij, po podatkih Cerna pa naj bi jih bilo več kot 60 zainteresiranih za sodelovanje.

Kaj izdelujejo za Cern

Žust-Al, ki se od leta 1996 ukvarja s CNC obdelavo kovin in varjenjem, s Cernom sodeluje od leta 2019. Za laboratorij izdelujejo “različne visoko precizne mehanske komponente iz materialov, kot so nerjaveče jeklo, aluminij, titan, armco, inconel in železo”, njihove storitve pa vključujejo “3- in 5-osno CNC rezkanje, žično erozijo in varjenje”, je pojasnila Brus. Armco je vrsta jekla, poimenovana po ameriškem jeklarju, inconel pa superzlitina na osnovi niklja in kroma.

Po njenih besedah je prednost Žust-Ala med drugim to, da kot manjše in prilagodljivo podjetje lahko “hitro in učinkovito odgovori na specifične potrebe, kar Cern izjemno ceni”. Za žirovskega varilca je Cern trenutno peta največja stranka in pomeni “pomembno referenco in vir stalnega tehnološkega razvoja”, še pravi solastnica podjetja, katerega večinski lastnik je direktor Grega Žust.

Največji vir prihodkov za Žust-Al je mehanska obdelava zahtevnih komponent za industrijo, znanstveno-raziskovalne ustanove ter vesoljski in letalski sektor. Lani je podjetje ustvarilo nekaj več kot 1,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bila 12-odstotna rast glede na leto prej. Čisti dobiček je znašal dobrih 67 tisočakov, približno tretjino več kot v 2023. Lani so imeli 11 zaposlenih.

Pomembnost razvoja

Žust-Al v razvoj letno vlaga med pet in deset odstotki prihodkov, pravi Brus. Pri razvoju se osredotočajo na optimizacijo proizvodnih procesov, uvedbo naprednih merilnih tehnologij ter razvoj tehničnih rešitev po meri naročnikov.

“Pri sodelovanju s Cernom je razvoj izjemno pomemben – njihovi standardi so izredno visoki, tolerance minimalne, pričakovanja pa zelo specifična. Prav to nas spodbuja k iskanju najboljših tehničnih rešitev,” je dejala Brus.

V prihodnjem letu načrtujejo širitev proizvodnih zmogljivosti, vlaganja v digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji, dodaja.

Kako je prišlo do sodelovanja

Podjetje je bilo od nekdaj usmerjeno v delo za znanstveno industrijo, Brus pa je leta 2019 zasledila objavo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o tem, da GZS in agencija Spirit organizirata slovenske dneve v Cernu. “To je bila odlična priložnost, da stopimo v stik s Cernom, kar sem tudi storila. Zanimivo je, da smo prvo naročilo prejeli že pred samim obiskom v Cernu,” pravi solastnica.

Po njenih besedah je bil Cern zadovoljen z njihovim delom na prvem naročilu, ki so ga hitro dostavili. Nato sta se Brus in Žust udeležila slovenskih dnevov v švicarskem laboratoriju. Še pred obiskom je Brus kontaktirala ključne osebe v oddelku za naročanje strojno obdelanih kovinskih delov. “Imela sva številne sestanke in spoznala veliko nabavnikov, s katerimi še danes uspešno sodelujemo,” pove.

“Po začetku sodelovanja je Cern tudi obiskal Žust-Al in opravil presojo. Izjemno so bili zadovoljni z videnim – celo povedali so nam, da je tako urejenih podjetij, kot je naše, zelo malo v celotni EU,” dodaja Brus.

Dolga pot do članstva

Slovenija je sodelovanje z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) prvič vzpostavila decembra 2016, ko je postala pridružena članica organizacije. Decembra 2023 je nato Cern oblikoval strokovno skupino, da oceni pripravljenost Slovenije za polnopravno članstvo. Septembra lani je svet Cerna na podlagi ocene podal pozitivno mnenje in decembra sprejel resolucijo o pridružitvi Slovenije.

Konec aprila letos so poslanci in poslanke državnega zbora soglasno potrdili zakon, s katerim so ratificirali ustanovno konvencijo Cerna in pridružene protokole. S tem so potrdili polnopravno članstvo, uradno pa Slovenija postane članica en mesec po deponiranju potrjenih dokumentov pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, so v sporočilu za javnost zapisali pri vladi.