Brazilija upočasnila krčenje gozdov, a vseeno dnevno izgine 3.400 hektarjev vegetacije
Ne glede na napredek pa je Brazilija leta 2024 dnevno še vedno izgubila 3.403 hektare naravne vegetacije, kar zaleže za več kot 8.000 nogometnih igrišč.
Kot je razvidno iz poročila MapBiomas, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP, so v Braziliji, največji južnoameriški državi, lani izsekali za 1,24 milijona hektarjev manj gozda kot leta 2023.
Ugodna statistika sledi zavezi levičarskega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve. Ta je napovedal konec nezakonitemu krčenju gozda do leta 2030. Njegova ambicija je, da bi Brazilija postala vodilna svetovna borka zoper segrevanje ozračja. Pri omejevanju podnebnih sprememb namreč ključno vlogo igrajo prav gozdovi, ki absorbirajo ogljik.
Ne glede na napredek pa je Brazilija leta 2024 dnevno še vedno izgubila 3.403 hektare naravne vegetacije, kar zaleže za več kot 8.000 nogometnih igrišč, navaja STA.
Brazilija je dom šestih biomov. Vsak ima svoje podnebje ter rastlinstvo in živalstvo. To so Amazonija, Atlantski gozd, Cerrado, Caatinga, Pantanal in Pampa.
V Amazoniji, največjem tropskem deževnem gozdu na svetu, je bilo lani dnevno posekanih povprečno 1.035 hektarjev oz. približno sedem dreves na sekundo, piše v poročilu. Večina sečnje je bila izvedena s ciljem pridobiti zemljo za kmetijstvo.
Najbolj prizadet biom pa je bil lani že drugo leto zapored Cerrado, ki je dom tropske savane z bogato biotsko raznovrstnostjo. Lani je bilo tam izgubljenih 652.197 hektarov gozda, kar je približno toliko, kot meri brazilsko velemesto Sao Paulo.
Poglejte tudi podkast s Suzano Lovec: Najprej ljubimca, zdaj zakonca, nato še brat in sestra
