Padec BDP: Umar presenečen, Boštjančiča skrbi, Han miri

Slovenija kot zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo čuti težave največjih trgovinskih partnerjev, ob tem pa tudi globalne spremembe, ki jih je sprožila nova trgovinska politika ZDA, je krčenje BDP v prvem četrtletju za STA komentiral minister za finance Klemen Boštjančič.

Nemčija je namreč po danes objavljenih podatkih Eurostata v prvem četrtletju medletno zabeležila 0,2-odstotni medletni padec BDP, Avstrija pa 0,7-odstotni padec BDP.

“Slovenija je zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo in je zelo odvisna od največjih trgovinskih partnerjev. Naši največji trgovinski partnerji imajo precejšnje težave. Govorim predvsem o Nemčiji, Avstriji, pa še o kakšni drugi državi. Na drugi strani pa je seveda ta negotovost, ki jo povzročajo globalne spremembe,” je ob robu letnega zasedanja sveta guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Londonu dejal Boštjančič.

S spremembami je Boštjančič namignil na carinske ukrepe ZDA, ki “v resnici zelo negativno vplivajo pravzaprav na vse, na svetovno gospodarstvo”, piše STA.

Za natančnejši odziv na krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) je sicer po ministrovih besedah še prezgodaj, saj da bo treba še natančno pogledati podatke. Pri tem povejmo, da se je izvoz v prvem četrtletju glede na prvo četrtletje lani okrepil za 0,1 odstotka, povečana negotovost pa se verjetno odraža predvsem v zmanjšanju investicij.

“Absolutno me skrbi”

Boštjančiča skrbi prihodnost, pravi. “Absolutno me skrbi vse to dogajanje, ta stampedo za obrambne izdatke in drugo,” je dejal. Slovenija bo namreč izdatke za obrambo še letos zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.

“Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, potem me manj skrbi, ker je treba vedeti, da so težave v določenih državah res ogromne. A po drugi strani je to tudi problem za Slovenijo, saj smo mi najbolj vezani na evropsko ekonomijo. Tako da tolažba, da nam gre kar dobro, ko se primerjamo z drugimi evropskimi državami, ni dobra,” je sklenil Boštjančič.ž

Medtem so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mnenja, da “padec BDP odraža izzive, ki smo jim priča v mednarodnem okolju”, a dodajajo, da domače povpraševanje ostaja stabilno. Po njihovem mnenju lahko negativen prispevek salda menjave s tujino k BDP pripišemo uvedbi ameriških carin ter tudi zaostrovanju razmer v nemški avtomobilski industriji.

Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, (…) podatki o zasebni potrošnji kažejo na določeno zadržanost gospodinjstev.

Umar

Upad investicij, potrošniki v krču

Krčenje je presenetilo tudi vladi urad za makroekonomske analize (Umar). Podatki so precej pod pričakovanji Pomladanske napovedi 2025, so sporočili v komentarju na Sursovo objavo.

“Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA (večina teh ukrepov je bila namreč sprejeta ali naznanjena kasneje, tj. aprila). Hkrati tudi podatki o zasebni potrošnji kažejo na določeno zadržanost gospodinjstev pri trošenju, saj je bila realna rast razpoložljivega dohodka v istem obdobju relativno višja,” so navedli v uradu, ki ga vodi Maja Bednaš.

Na drugi strani je rast BDP za celotno EU za 1,4 odstotka na medletni in za 0,3 odstotka na četrtletni ravni presegla pričakovanja mednarodnih institucij. Po navedbah Umarja je na to pozitivno vplivala rast domače
potrošnje, deloma pa tudi pospešitev proizvodnje in povečevanje zalog pred sprejetjem carinskih
ukrepov. “V Sloveniji učinek pospešitve proizvodnje ni bil zaznan, kar povezujemo z majhno izpostavljenostjo slovenskega gospodarstva neposredni trgovini z ZDA (2,2 % slovenskega blagovnega izvoza in 0,9 % blagovnega uvoza),” je dejala Bednaš, dodala pa, da so se zaradi negotovosti povečale zaloge.

Pregled po dejavnostih razkrije, da je bil padec dodane vrednosti široko osnovan, saj se je ta skrčila v industriji, gradbeništvu in rahlo tudi v zasebnih storitvah, rast se je ohranila le v javnih storitvah.

Banka Slovenije

Padec zajel velik del gospodarstva

Tudi Banka Slovenije ugotavlja, da je upad BDP v prvem četrtletju posledica nadaljnjega krčenja investicij in zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ustavila pa se je tudi tekoča rast trošenja gospodinjstev. “Ob povečanju napetosti v globalni trgovini in izjemni negotovosti smo beležili upad bruto investicij v osnovna sredstva (za –5,1 odstotka) in stagnacijo izvoza (0,1 odstotka), kar se je ob precej močnejši rasti uvoza odrazilo v negativnem prispevku neto menjave s tujino (–1,4 odstotne točke),” ugotavlja centralna banka.

“Razmeroma močno rast uvoza ob skromnih investicijah povezujemo predvsem s kopičenjem zalog v negotovih gospodarskih razmerah,” pravijo.

Medtem 0,4-odstotna rast potrošnje gospodinjstev ob še vedno visoki zaposlenosti in rasti plač, ki presega inflacijo, po njihove kaže na bolj previdno obnašanje potrošnikov v negotovih razmerah. Upočasnila se je tudi rast trošenja države.

Pregled po dejavnostih razkrije, da je bil padec dodane vrednosti široko osnovan, saj se je ta skrčila v industriji (- 2,5 odstotka), gradbeništvu (-6 odstotkov) in rahlo tudi v zasebnih storitvah (-0,6 odstotka; sem sodijo trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo). Rast pa se je ohranila v javnih storitvah, ugotavlja Banka Slovenije (+1,4 odstotka; sem sodijo uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo).