“Velik napredek” v Švici: ZDA in Kitajska začasno znižujejo carine
ZDA in Kitajska sta v Švici dosegli dogovor o obojestranskem znižanju carinskih stopenj za 115 odstotnih točk za 90 dni.
Po zaključku dvodnevnih pogajanj o carinah s Kitajsko, ki so se ta vikend odvijala v Švici, je ameriški finančni minister Scott Bessent v nedeljo povedal, da so naredili “znaten napredek” in pogovore označil za “produktivne”. Gre za prvi znak, da se bodo napetosti med državama zaradi trgovinske vojne morda zmanjšale, navaja Financial Times.
Kot je navedel v izjavi za medije, objavljeni v ponedeljek, so ZDA in Kitajska namreč dosegle obojestranski dogovor o znižanju recipročnih carin za 115 odstotnih točk za obdobje 90 dni, poroča STA. V skladu z dogovorom se bodo ameriške carine na uvoz iz Kitajske tako znižale s 145 na 30 odstotkov, kitajske carine na uvoz iz ZDA pa s 125 na 10 odstotkov.
Hitro dosežen dogovor
Srečanja v Ženevi s kitajskim podpredsednikom vlade He Lifengom se je udeležil tudi trgovinski predstavnik ZDA Jamieson Greer, ki je poudaril, da je “pomembno razumeti, kako hitro [jim] je uspelo doseči dogovor, kar kaže na to, da razlike morda niso tako velike, kot se je morda zdelo”. Dodal je, da bo sporazum zmanjšal napetosti med trgovinskima partnericama.
“[ZDA] imajo ogromen trgovinski primanjkljaj [s svetom] v višini 1,2 milijarde dolarjev, zato je predsednik razglasil izredne razmere in uvedel carine, mi pa smo prepričani, da nam bo dogovor, ki smo ga sklenili s kitajskimi partnerji, pomagal, da si bomo prizadevali za rešitev teh izrednih razmer v državi,” je po pisanju Financial Timesa povedal Greer.
Peking: Dosežen je bil “pomemben konsenz”
Podpredsednik kitajske vlade He Lifeng je po poročanju državne tiskovne agencije Xinhua dejal, da se je z ameriškimi kolegi pogovarjal “odkrito, poglobljeno in konstruktivno” ter da je bilo doseženo “pomemben konsenz”. Povedal je, da so se Kitajska in ZDA dogovorile o vzpostavitvi mehanizma za nadaljnje pogovore o trgovinskih in gospodarskih vprašanjih.
Da gre za “velik napredek”, je prvi dan pogajanj komentiral tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je zapisal, da sta državi dosegli “popolno ponastavitev na prijateljski, a konstruktivni način”.
Trump je carine na uvoz iz Kitajske v začetku aprila povišal za dodatnih 145 odstotkov, na kar se je Peking odzval s 125-odstotnimi carinami na uvoz iz ZDA. Pred začetkom pogovorov s Kitajsko je ameriški predsednik v petek navedel, da bi se mu zdele 80-odstotne carine za kitajski uvoz “ravno pravšnje”, a da odločitev prepušča svojemu finančnemu ministru Bessentu.
Slednji je v začetku preteklega tedna poudaril, da je deeskalacija trgovinske vojne v “skupnem interesu” obeh držav in da stopnja carin, uvedenih na obeh straneh, “ni vzdržna”. Pred tem je dejal, da visoke carine pomenijo učinkovit trgovinski embargo s Kitajsko, še piše Financial Times.
Borze v zelenem
Po novici o “produktivnih pogovorih” je v nedeljo vrednost delnic na ameriških in azijskih borzah poskočila. Ameriška indeksa S&P 500 in Nasdaq sta se v zunajborznem trgovanju podražila za 1,5 odstotka oziroma dva odstotka, medtem ko sta hongkonški indeks Hang Seng in indeks CSI 300 narasla za 0,9 odstotka oziroma 0,6 odstotka. Slednja sta do 9.30 po našem času zabeležila že 3,42-odstotno rast oziroma 1,16-odstotno.
Zeleno je tudi drugod po Aziji. Japonski indeks Nikkei je v ponedeljkovem trgovanju do te ure zabeležil 0,44-odstotno rast, šanghajski SSE Composite je pridobil 0,82 odstotka, korejski Kospi pa 1,17 odstotka.
Po objavi dogovora o znižanju carinskih stopenj so se nad gladino uvodoma dvignili tudi indeksi na evropskih borzah. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je bil okrog 9.30 na 1,86 odstotka višji ravni kot ob koncu petkovega trgovanja. Londonski indeks FTSE 100 je 0,62 odstotka nad izhodiščem, frankfurtski DAX je doslej napredoval za 1,35 odstotka, pariški CAC 40 pa za 1,30 odstotka.
Prav tako so poskočile cene nafte. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena junija, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 62,71 dolarja, kar je 2,77 odstotka več kot v petek, v Londonu pa so se julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 2,61 odstotka na 65,58 dolarja, navaja STA.
