Ameriška centralna banka vnovič ni posegla v obrestne mere
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) ob koncu dvodnevnega zasedanja tretjič zapored ni spreminjal osrednje obrestne mere v ZDA, ki ostaja na ravni med 4,25 in 4,50 odstotka.
Predsednik Feda Jerome Powell je sicer v zadnjih tednih že večkrat poudaril, da bo centralna banka počakala, dokler posledice ekonomske politike predsednika ZDA Donalda Trumpa ne bodo bolj jasne. Nekateri celo menijo, da bi Fed pri tej drži lahko vztrajal večji del leta. V Fedu namreč opozarjajo, da Trumpovi ukrepi otežujejo izvajanje denarne politike, poroča STA.
Velika večina ekonomistov namreč opozarja, da bi agresivna protekcionistična carinska politika ZDA in trgovinske vojne, ki jih je sprožil Trump v prepričanju, da celotni svet gospodarsko izkorišča ZDA, lahko ogrozile gospodarsko rast. Hkrati se zaradi predvidenega pomanjkanja blaga in višjih cen pričakuje zvišanje inflacije.
Za zdaj je inflacija še precej pod nadzorom in je nekaj nad dvoodstotnim ciljem centralne banke. Medtem je ameriško gospodarstvo v prvem četrtletju letos po prvi oceni rahlo nazadovalo, a je trg dela za zdaj na dogajanje še odporen, zaposlovanje pa pod črto še narašča.
Fedov odbor za odprti trg je v izjavi po današnjem zasedanju zapisal, da je na gibanje BDP v prvem trimesečju vplival predvsem saldo zunanje trgovine, medtem ko drugi podatki kažejo, da se gospodarska dejavnost še naprej krepi s solidno dinamiko. Brezposelnost je nizka, trg dela robusten. Inflacijo so medtem označili kot nekoliko povišano.
Negotovost se je še povečala
Je pa osrednji organ denarne politike ZDA obenem opozoril, da se je negotovost glede obetov, tako za inflacijo kot za gospodarsko dejavnost in trg dela, od zadnjega zasedanja še povečala. Tveganje krepitve inflacije in rasti brezposelnosti je prav tako večje.
S Fedovo držo medtem ni zadovoljen Trump. Čeprav se zdi, da je opustil načrte po razrešitvi Powlla s položaja, za kar po pojasnilih pravnih strokovnjakov niti nima zakonskih pristojnosti, pa neprestano usmerja kritike vanj.
Obtožuje ga, da je prepočasen in strahopeten, saj da ni razlogov za to, da Fed ne zniža obrestnih mer. Denarno politiko vidi kot zavoro gospodarski rasti in kot oviro na poti v novo zlato dobo ZDA, v katero naj bi državo pripeljala njegova ekonomska politika, še piše STA.
“Ne moremo ukrepati vnaprej”
Powell je na novinarski konferenci po zasedanju FOMC dejal, da Trumpovi pritiski niti najmanj ne vplivajo na odločanje centralnih bankirjev, poroča poslovna televizija CNBC. “Vedno bomo spodbujali maksimalno zaposlenost in cenovno stabilnost v dobro Američanov. Vedno bomo upoštevali le gospodarske podatke, obete in ravnovesje tveganj,” je dejal.
Opozoril je, da lahko Trumpove carine upočasnijo gospodarsko rast in na daljši rok pospešijo inflacijo. “Če bodo najavljene stopnje carin ostale, bodo najverjetneje sprožile rast inflacije, upočasnitev gospodarske rasti in povečale brezposelnost. Posledice carin na inflacijo bodo morda kratkotrajne, morda pa tudi bolj vztrajne,” je dejal.
Za zdaj bo centralna banka čakala in opazovala. “Preveč je neznank. Mislim, da smo dobro umeščeni za čakanje. Ne sme se nam muditi. Gospodarstvo je trpežno, tveganja zaradi čakanja so nizka,” je dejal in napovedal, da bodo ukrepali, ko bo to potrebno.
Ob tem je zavrnil Trumpovo idejo o preventivnem nižanju ključne obrestne mere. “Ker ne vemo, kaj bo pravilen odgovor na podatke, ne moremo ukrepati vnaprej, dokler ne dobimo več podatkov,” je dejal in dodal tudi, da za zdaj ni jasno, ali bo treba ukrepati v smeri znižanja brezposelnosti ali v smeri upočasnitve inflacije. “Trenutno je še prezgodaj,” je dejal Powell.
