Imam 50.000 evrov. Kam jih vložiti v teh nepredvidljivih razmerah?

V prvih štirih mesecih leta je bilo na finančnih trgih zelo pestro. K pretresu je z vrsto napovedi o dodatnih carinah za številne trgovinske partnerice in posamezne izdelke poskrbel ameriški predsednik Donald Trump, nekatere je tudi že uvedel.

V trgovinski vojni je bila najbolj na udaru Kitajska, saj je Trump zamrznil dvig carin za uvoz iz Evrope za 90 dni, ne pa tudi iz Kitajske, s katero naj bi se sicer pogajali in bodo carine po zadnjih Trumpovih izjavah “znatno nižje”.

Negotovost in predvsem nepredvidljivost ameriškega predsednika sta v začetku aprila povzročili globoke padce borznih indeksov. Tehnološki velikani so skupaj izgubili tisoč milijard dolarjev vrednosti. A po enem mesecu so izgube večinoma izbrisane. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je petkovo trgovanje sklenil pri 0,3 odstotka višji vrednosti kot 2. aprila, ko je Trump napovedal carine. Okreval je tudi Eurostoxx 50, kjer je 50 največjih delnic evrskega območja. V ponedeljek je bil le za pol odstotka nižje kot pred napovedjo carin.

Zaradi groženj s carinami je Evropska centralna banka v svoji marčevski napovedi gospodarskih gibanj znižala obete rasti in zvišala pričakovanja inflacije. V želji, da spodbudijo gospodarsko rast, so 17. aprila še sedmič v slabem letu zarezali v obrestne mere in jih znižali za 25 bazičnih točk.

Delniški trgi so se umirili in postavili na noge

David Vegelj, glavni upravljalec alternativnega sklada pri družbi JonatanMars, meni, da so se delniški trgi umirili in postavili na noge. “Se pa vidi, da predvsem gospodarstvo pričakuje poslabšanje okolja. Nič pretresljivega,” opisuje trenutno dogajanje.

Dodaja, da je na obvezniških trgih povečano nelagodje zaradi bojazni, da bi Trump posegel v samostojnost ameriške centralne banke (Fed). Trump je večkrat pozval predsednika Feda Jeroma Powella, naj zniža ključno obrestno mero in tako spodbudi gospodarsko rast. Ameriški bruto domači proizvod (BDP) se je po prvi oceni ameriškega ministrstva za trgovino v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni skrčil za 0,3 odstotka, kar je presenetilo analitike.

“Že namigi so namreč dovolj, da se vlagatelji začnejo umikati in posledično cene obveznic padejo, donos do dospetja pa naraste,” meni Vegelj.

Vegelj bi 50.000 evrov razdelil na dva dela

In kam v teh negotovih časih vložiti prihranke, denimo 50.000 evrov? Vegelj svetuje, da jih razdelite na dva dela. “20.000 evrov za takojšnja vplačila in 30.000 evrov, ki jih po 5.000 evrov vlagate prihodnjih šest mesecev,” pojasnjuje prvi del načrta.

Nadalje, 20.000 evrov za takojšnja vplačila bi razdelil na dva dela in 10.000 evrov vložil v globalni ETF, preostalih 10.000 pa v tri različne slovenske delnice.

“V prihodnjih mesecih pa bi vsak mesec dodajal po 3.000 evrov v S&P 500 in 2.000 evrov v evropske delnice (ETF),” pove. Za zaključek dodaja, da lahko bolj avanturističen vlagatelj v svoj portfelj doda še za kanček kriptovalut, kjer izpostavlja le bitcoin, ali manjši delež v plemenite kovine. Zlato raste od začetka leta in je marca prvič presegel mejo 3.000 dolarjev za 31,1 grama (unčo). Cena se trenutno giblje okoli 3.300 dolarjev.

Brezigar: Dolgoročno v delniške trge

Rok Brezigar, upravitelj pri NLB skladih, za dolgoročnega vlagatelja, ki vložka ne bo potreboval več let, predlaga razmislek o večji izpostavljenosti do delniških trgov. “Ti sicer prinašajo večja kratkoročna nihanja, a dolgoročno zgodovinsko gledano tudi višje donose,” razlaga.

“Na drugi strani bo nekdo s kratkoročnejšim ciljem ali nižjo toleranco do tveganja bolj nagnjen k bolj konservativni strategiji, na primer večji delež obvezniških naložb, večja izpostavljenost bolj defenzivnim skladom ali produktom denarnega trga, kot so na primer depoziti,” dodaja za vlagatelja, ki ima na voljo krajši čas za vlaganje. Ob tem dodaja že znana izhodišča, da se mora vsak vlagatelj vprašati, kaj želi s tem denarjem doseči, kdaj ga bo potreboval in koliko nihanja v vrednosti naložbe je pripravljen prenesti.