ECB še sedmič v slabem letu zarezala v obrestne mere

Svet Evropske centralne banke (ECB) je po dvodnevnem monetarnem zasedanju v četrtek znižal tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, kar bo v evrskem območju pocenilo zadolževanje in predvidoma spodbudilo gospodarsko rast, ki jo ogrožajo carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Z ukrepom, ki so ga napovedovali analitiki in je bilo vračunano v trge, se je depozitna obrestna mera, po kateri komercialne banke držijo denar na računih centralnih bank Evrosistema, spustila na 2,25 odstotka. Junija lani, preden je ECB prvič zarezala v obrestne mere, je depozitna obrestna mera stala pri štirih odstotkih, s čimer se je centralna banka borila proti visoki inflaciji na celini. Ta se je spustila z več kot 10 odstotkov oktobra 2022 na 2,2 odstotka marca letos – blizu ciljne ravni dveh odstotkov.

Obrestna mera operacij glavnega refinanciranja sedaj znaša 2,4 odstotka, obrestna mera mejnega posojila pa 2,65 odstotka.

Odločevalci enotni

“Proces umirjanja inflacije poteka dobro. Inflacija se je še naprej razvijala v skladu s pričakovanji banke, pri čemer sta se osnovna in jedrna inflacija marca znižali. V zadnjih mesecih se je opazno umirila tudi inflacija storitev. Večina meril osnovne inflacije kaže, da se bo inflacija trajno ustalila okoli srednjeročnega cilja Sveta ECB v višini dveh odstotkov,” so ob odločitvi zapisali pri banki.

V izjavi za javnost so pri banki dejali še, da so se obeti za rast v evrskem območju poslabšali “zaradi naraščajočih trgovinskih napetosti” in da bo zaradi negotovosti prišlo do padca zaupanja med gospodinjstvi in podjetji ter zaostrovanja pogojev financiranja.

“Odločitev o zmanjšanju za 25 bazičnih točk je bila soglasna. Razpravljali so o možnostih, vendar ni bilo nikogar, ki bi zagovarjal nižanje za 50 bazičnih točk,” je na tiskovni konferenci po objavi dejala guvernerka ECB Christine Lagarde.

ECB nadaljuje tudi z zmanjševanjem portfelja obveznic, saj centralne banke Evrosistema ne reinvestirajo več glavnic od obveznic, ki dosežejo ročnost.

Enigma Trumpovih carin

Lagarde je carine opisala kot “negativen šok za povpraševanje”, ki bo imel vpliv na rast, medtem ko je neto vpliv na inflacijo za zdaj še nejasen.

Guvernerka ECB je že po marčevskem monetarnem zasedanju dejala, da bi lahko carine, ki jih tudi proti EU uvaja Trump, zavirale gospodarsko rast in na kratki rok zaostrile inflacijo v evrskem območju. Trump je sicer za tri mesece zadržal višje 20-odstotne carine, ki jih je sprva predvidel za blok, še vedno pa velja 10-odstotna carinska stopnja za uvoz v ZDA, poleg tega pa tudi 25-odstotne carine na jeklo in aluminij ter avtomobile.

Tveganje trgovinskih napetosti je ECB že upoštevala v svoji marčevski napovedi gospodarskih gibanj, ko je znižala obete rasti in zvišala pričakovanja inflacije. Toda obenem zaradi carinske negotovosti evro pridobiva v primerjavi z dolarjem, kar bi lahko umirilo inflacijo, saj bi pocenilo evropski uvoz, načrtovane velike naložbe v evropsko infrastrukturo in obrambo pa bi lahko spodbudile rast.

ECB napoved poda ob vsakem drugem monetarnem zasedanju, kar pomeni, da bo naslednjo napoved podala junija.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) ima medtem bolj zvezane roke kot ECB. Guverner Jerome Powell, ki je s svojim Odborom za odprte trge (FOMC) obakrat letos (januarja in marca) pustil obrestno mero (Federal Funds Rate) nespremenjeno, je v govoru v sredo nakazal, da bi tudi na majskem zasedanju ostal v trenutnem razponu 4-25-4,5 odstotka. Kot je dejal, Trumpova trgovinska politika ogroža rast in podpihuje inflacijo. Trump je v odziv pozval k odstavitvi Powlla, ki ima mandat guvernerja do leta 2028, in dejal, da je Fed “prepozen” z nižanji.

Kako naprej?

Večina ekonomistov pričakuje nov rez za 25 bazičnih točk tudi na naslednjem zasedanju ECB junija, medtem ko je slika za drugo polovico leta manj jasna. Nekatere ocene predvidevajo, da bi dvoodstotna depozitna obrestna mera pomenila nevtralno območje, kjer obresti niti ne spodbujajo niti ne zavirajo gospodarstva, zato ne pričakujejo dodatnih nižanj do konca leta. Spet druge ocene pričakujejo še dva reza in spust depozitne mere na 1,5 odstotka.