Bruselj skuša ZDA prepričati z brezcarinskim trgovanjem za industrijsko blago

Evropska unija ponuja brezcarinsko trgovanje z ZDA na področju industrijskega blaga, je danes v luči trgovinskega spora z Washingtonom v Bruslju dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pojasnila je, da je EU brezcarinsko trgovanje za določeno blago predlagala že pred časom, a ni prejela ustreznega odgovora ZDA, poroča STA.

“Pripravljeni smo se pogajati z ZDA. Ponudili smo brezcarinsko trgovanje za industrijsko blago, kar smo uspešno uvedli s številnimi drugimi trgovinskimi partnericami,” je von der Leyen povedala po srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem.

Pojasnila je, da je EU brezcarinsko trgovanje – na primer v avtomobilskem sektorju – Washingtonu ponudila že pred časom. “Vendar pa ni bilo ustreznega odziva,” je dodala predsednica komisije.

Kot je po izrednem zasedanju trgovinskih ministrov držav članic v Luxembourgu povedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, je o tej možnosti z ameriškima kolegoma prvič govoril med srečanjem v Washingtonu sredi februarja. Poleg o brezcarinskem trgovanju v avtomobilskem sektorju gre po Šefčovičevih besedah še za kemikalije, zdravila, gumo in plastiko ter stroje, pa tudi vse druge industrijske izdelke. “Upam, da se bomo lahko v prihodnje vrnili k razpravi o tem. Trenutno ne, v prihodnosti pa bo to še možno,” je dejal.

Predlog kot odgovor na carine

Predsednica komisije in komisar za trgovino sta predlog, da EU in ZDA medsebojno ne bi obračunavali carin za industrijsko blago, omenila, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sredi preteklega tedna napovedal carine na večino uvoza iz praktično vseh držav sveta. V soboto so začele veljati 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA. Za okoli 60 držav in EU pa bodo v sredo uvedene še višje carine, za unijo bo skupna dodatna carinska stopnja pri 20 odstotkih.

Pred tem so ZDA že sredi marca uvedle 25-odstotne dodatne carine na uvoz jekla in aluminija, pretekli četrtek pa še 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov.

Ministri za trgovino so danes v Luxembourgu razpravljali o odzivu na to, pri čemer so bili po besedah državnega sekretarja na poljskem gospodarskem ministrstvu Michala Baranowskega, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, enotni. “Vsi bi raje videli rešitev na podlagi pogajanj, ki bi preprečila potencialno trgovinsko vojno, ki bi lahko vodila v izgubo delovnih mest in premoženja,” je povedal po pisanju STA.

Da se je EU pripravljena pogajati, vendar pa ne bo čakala v nedogled, je poudaril tudi Šefčovič. Dokler pogajanja ne bodo prinesla vidnih rezultatov, bo EU svoje interese branila s protiukrepi, sklepala nova trgovinska partnerstva s tretjimi državami ter ukrepala proti preusmerjanju blaga iz tretjih držav, ki bi ga lahko sprožile ameriške carine.

Kot je na novinarski konferenci z norveškim premierjem povedala von der Leyen, bodo v ta namen vzpostavili posebno delovno skupino, ki bo spremljala, ali je po uvedbi carin prišlo do bistvenega porasta pri uvozu določenega izdelka ali v določenem sektorju. Po njenih besedah sicer na mizi ostajajo vsi protiukrepi, tudi mehanizem, ki omogoča ukrepanje proti tretji državi, ki s svojim delovanjem izsiljuje EU. Države članice so glede uporabe tega mehanizma proti ZDA razdeljene, vendar pa je tudi poljski državni sekretar dejal, da vsi ukrepi ostajajo na mizi.

Še danes bo komisija članicam predstavila predlog seznama izdelkov, za katere bo EU uvedla dodatne carine v odziv na dodatne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija. Odločanje članic je predvideno za sredo, tako da bi lahko del ukrepov začel veljati 15. aprila, del pa 15. maja, je pojasnil Šefčovič.

Z evropskimi jeklarji o carinah

Von der Leyen je v ponedeljek gostila tudi srečanje s predstavniki jeklarske industrije, na katerem so razpravljali o posledicah ameriških carin na uvoz jekla in aluminija. V ospredju izmenjave mnenj je bilo zbiranje stališč in predlogov predstavnikov industrije za najučinkovitejši odziv EU na ukrepe ZDA.

Predstavniki jeklarske industrije so pozdravili akcijski načrt za zagotovitev konkurenčnih in razogljičenih kovinskopredelovalne in jeklarske industrije, ki ga je Evropska komisija predstavila sredi marca. Ob tem so pozvali k njegovi čim hitrejši uveljavitvi, je objavila Komisija.

Udeleženci srečanja so izrazili močno zaskrbljenost glede širših posledic ameriških carin, vključno z vplivom na surovinske borze in resnim tveganjem preusmeritve trgovine. Poudarili so, da mora EU nujno predlagati nove trgovinske ukrepe za zaščito na področju jekla – poleg obstoječih zaščitnih ukrepov, katerih veljavnost se bo iztekla junija 2026 -, vključno z naslovitvijo morebitne preusmeritve izvoza iz drugih večjih držav proizvajalk jekla na trg EU.

Na srečanju so prisotni izrazili tudi zaskrbljenost zaradi vse manjših količin odpadnega jekla in aluminija, ki se uporabljata za recikliranje v EU, in podali zahtevo za učinkovite ukrepe za ohranitev zadostnih količin surovin v EU.

Države članice EU naj bi o povračilnih ukrepih na ameriške carine za jeklo in aluminij predvidoma odločale v sredo, veljati pa bi lahko začeli 15. aprila, piše STA.