Borze še naprej krvavijo, Trump pa vztraja pri “zdravilnih” carinah
V Aziji je tokijski indeks vstopil v medvedji trend, saj je od začetka leta izgubil dobrih 20 odstotkov vrednosti, v Evropi je strmo upadel nemški DAX.
Borze v Aziji so v nov trgovalni teden vstopile z novimi padci, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump v sredo poslal trge strmo navzdol z uvedbo carin na skoraj ves uvoz v ZDA. Po padcih ob koncu prejšnjega tedna se krepijo stave, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) pospešila nižanja obrestnih mer zaradi večjega tveganja recesije.
Osrednji japonski indeks Nikkei 225 je v ponedeljkovem trgovanju izgubil 7,8 odstotka in s tem letošnje izgube povečal na več kot 20 odstotkov in vstopil v medvedji trend. Širši indeks delnic iz pacifiške Azije MSCI Asia Pacific je medtem v ponedeljek upadel za dobrih osem odstotkov, kar je največji dnevni padec za indeks od leta 2008, hongkonški indeks Hang Seng pa je izgubil kar 13 odstotkov, prav tako največ od leta 2008.
Padajo tudi terminske pogodbe za ameriška indeksa S&P 500 in Nasdaq, ki sta prejšnji teden izgubila vsak po približno šest odstotkov in s tem ustvarila skoraj šest tisoč milijard dolarjev izgub. V Evropi so se borze ob odprtju prav tako obarvale rdeče, osrednji nemški indeks DAX pa je izgubil 10 odstotkov. Evropske obrambne delnice, ki letos beležijo močno rast, so med bolj prizadetimi: nemški Rheinmetall je v urah po odprtju frankfurtske borze izgubil 27 odstotkov.
Kako se bo odzval Fed
Trump je dejal, da ga borzne izgube ne skrbijo. “Nočem, da bi se karkoli poslabšalo. Ampak včasih moraš vzeti zdravilo, da se kaj popravi,” je v nedeljo dejal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, ko se je vrnil z golfa na Floridi.
Dejal je še, da je prek vikenda govoril z voditelji mnogih držav, ki ga želijo prepričati, da zniža carine. “Prihajajo za mizo. Želijo se pogovarjati, a pogovorov ne bo, če nam ne plačajo veliko denarja na letni ravni,” je zatrdil.
Terminski trgi so se hitro odzvali in sedaj pričakujejo skoraj pet nižanj obrestnih mer v ZDA za 25 bazičnih točk, kar je znižalo donose državnih obveznic, ki so prejšnji teden rasli ob padcu borznih tečajev. Prvo nižanje se sedaj pričakuje že v maju. Toda guverner Feda Jerome Powell je v petek dejal, da je v času povečane negotovosti strategija “čakanja in opazovanja” prava odločitev. S tem je signaliziral, da banka ne bo hitela z nižanji in opozoril, da zadnji podatki o trgu dela kažejo na rast delovnih mest.
Nafta, zlato in baker
Ceni se tudi nafta, ki poglablja padce s prejšnjega tedna. Zahodnoteksaška surova nafta (WTI) in severnomorska nafta brent sta se v ponedeljek pocenili za dobre štiri odstotke. Za 159-litrski sod nafte WTI je treba odšteti dobrih 59 dolarjev, za sod nafte brent pa slabih 63 dolarjev.
Pri surovinah je prišlo do nekaj večjih premikov. Baker je sprva potonil za več kot sedem odstotkov v Londonu, preden si je opomogel. Zlato, ki velja za hranilca vrednosti in varno naložbo v času negotovosti, je v današnjem trgovanju izgubilo približno pol odstotka na promptnem trgu, terminske pogodbe na ameriški borzi Comex pa so skoraj nespremenjene. S tem kovina ostaja na rekordni ravni nad tri tisoč dolarji za 31,1 grama (trojsko unčo) zlata.
Na valutnih trgih je evro presegel mejo 1,1 dolarja za en evro.
BONUS VIDEO: Pet dejstev, ki jih morate vedeti o ameriških carinah
