Gradbišče pod Rožnikom: kdo gradi in kaj bo zraslo

Zaključek projekta se bo po oceni direktorice gozdarskega inštituta Nike Krajnc zamaknil za dva meseca.
Številni sprehajalci po Rožniku so v zadnjih mesecih lahko opazili gradbišče ob Večni poti. Na vznožju Rožnika ne bo nov vila blok, ampak Gozdarski inštitut gradi nov center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. Nov objekt gradijo ob sedežu gozdarskega inštituta.
Nov center gradijo na mestu, kjer je pred tem stal rastlinjak z laboratoriji. Površina novega objekta bo okoli 3.000 kvadratnih metrov. Večji del fasade je steklen, temeljna plošča je iz armiranega betona. Nad njo je lesena skeletna konstrukcija. Notranjost stavbe zaznamuje velika avla, ki je na sredini odprta do strehe stavbe, kjer je svetlobnik.
Gradnja se je uradno začela lanskega septembra, ko so odkrili temeljni kamen, trenutno zaključujejo z ulivanjem betona v spodnji etaži centra.
Po besedah direktorice gozdarskega inštituta Nike Krajnc je gradnja v rahli zamudi in bo namesto konec letošnjega leta končan predvidoma februarja 2026. Zamuda je nastala zaradi nepredvidenih del v času izkopa gradbene jame.
Na vrsti leseni del gradnje
Po koncu betonskih del bodo začeli gradnjo z lesom. Stavba bo namreč v pretežni meri lesena, celoten projekt je vreden 8,65 milijona evrov. Projekt je sofinanciran iz sklada za okrevanje in odpornost, zaradi gradnje z lesom kot trajnostnim materialom pa je vlada lani iz sklada za podnebne spremembe zagotovila še 2,47 milijona evrov.
Zanimalo nas je, ali bo pri gradnji uporabljen slovenski les. Krajnc odgovarja, da je za lesni del gradnje na razpisu zmagalo podjetje CGP Novo mesto.
“Oni so nato iskali ponudnika za gradnjo lesnega dela. Izbran podizvajalec zagotavlja certificiran les, kar pomeni zagotovljena legalnost in trajnostno gospodarjenje z gozdovi,” odgovarja Krajnc in dodaja, da podatka o deležu domačega lesa nima.
Začetki novega centra segajo v leto 2021, ko so izvedli arhitekturni natečaj ter nato začeli pridobivati gradbeno dovoljenje in pripravljati dokumentacijo za gradnjo.
“Objekt bo zasnovan po načelih energijsko učinkovite gradnje in bo obratoval z uporabo obnovljivih virov energije (ogrevanje z biomaso, uporaba toplotne črpalke zrak-voda, uporaba sive vode), projekt pa vključuje tudi možnost uporabe integriranih fotovoltaičnih naprav za proizvodnjo električne energije na mestu samem (na strehi objekta),” so napovedali ob začetku gradnje.



Nov center bo predvidoma prinesel devet zaposlitev
Nov center bo z novimi laboratorijskimi in raziskovalnimi zmogljivostmi prispeval k ohranjanju in krepitvi zdravja gozdnih ekosistemov. Poleg tega bo spodbujal trajnostno upravljanje z gozdovi, raziskoval možnosti za ohranjanje biotske pestrosti in se osredotočal na razvoj odpornejših drevesnih vrst na podnebne spremembe.
Po besedah Krajnc bodo v center preselili del trenutnih dejavnosti in jo z novo infrastrukturo posodobili ter nadgradili. V novo stavbo se bo preselilo med 25 in 30 zaposlenih, ob tem načrtujejo še okrog devet novih zaposlitev. Končna številka bo odvisna od pridobljenih projektov in njihovega obsega, dodaja Krajnc.
Z novim projektom si na inštitutu obetajo vzpostavitev in okrepitev javne raziskovalne infrastrukture na področju semenarstva, drevesničarstva in varstva gozdov. “Pričakujemo, da bo nov center prispeval k višjemu deležu projektov EU, izvajanju medlaboratorijskih preizkusov za analitiko karantenskih in drugih škodljivih organizmov, testiranju različnih aplikacij ter izobraževanju in simulacijskim vajam škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih,” Krajnc odgovarja, ali bo v okviru novega centra potekala tudi tržna dejavnost.
Kakšna bo vloga novega centra?
Cilj projekta je povečati dolgoročno odpornost gozdov, izboljšati kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala in zagotoviti učinkovito varstvo gozdov pred škodljivci in boleznimi gozdnega drevja.
“Center ne bo le raziskovalno-znanstvena institucija, temveč tudi prostor za združevanje najnovejših znanj, tehnologij in praks v gozdarstvu. Njegova naloga bo zagotavljati kakovosten semenski material, vzgajati odporne drevesne vrste ter izvajati raziskave in programe za varstvo gozdov,” so besede ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić povzeli na ministrstvu.