Petsto let star orožar iz soseščine, ki je med zmagovalci oboroževanja Evrope

Oktobrsko sonce vzhaja nad 42 hektarjev velikim zemljiščem nemškega proizvajalca streliva RWS na obrobju Nürnberga. Daleč stran od opečnatih stavb iz 19. stoletja, v katerih so proizvodni obrati, zaposleni, opremljeni z zaščitnimi očali in čepki za ušesa, od sedme ure zjutraj preizkušajo razstreliva.

Po še posebej glasni eksploziji delavec pristopi h kosu kovine, ki se je zaradi kemične reakcije zvil v konkavno obliko. “Temu pravimo izdelava pepelnikov,” se smeje Stefan Rumpler, nekdanji mladinski olimpijski strelec, ki zdaj dela na področju streliv za zračne puške za podjetje RWS. Ta letno proizvede več kot tri milijarde sestavnih delov, vključno z naboji, nabojniki in vžigalniki (ti vžgejo gorivo v naboju, da se krogla izstreli iz puške).

RWS, eden vodilnih proizvajalcev streliva malega kalibra na svetu, je zdaj del družbe Beretta Holding, ki stoji za najstarejšim proizvajalcem orožja na svetu, italijanskim podjetjem Beretta. To je leta 2022 za znesek, ki ga niso razkrili, prevzelo družbo RWS v okviru nakupa družbe Ammotec, največjega evropskega proizvajalca streliva in pirotehnike.

Od pušk do luksuznih oblačil

“To je naš največji prevzem doslej,” pravi 63-letni vodja Beretta Holdinga Pietro Gussalli Beretta, potomec ustanoviteljev podjetja Beretta in pripadnik 15. generacije te družine. Odkar se je pred štirimi desetletji pridružil podjetju in leta 1995 postal glavni direktor, je pomagal preoblikovati 499 let staro družinsko podjetje s prevzemi družb, ki proizvajajo vse od pušk do luksuznih oblačil.

Nakup Ammoteca je Beretti prinesel 600 milijonov dolarjev dodatne letne prodaje, s čimer je prehitela podjetji Sig Sauer in Smith & Wesson ter na seznam svojih strank dodala oborožene sile več držav članic Nata. Beretta je zdaj največje podjetje za strelno orožje na svetu, ki je lani ustvarilo 1,7 milijarde dolarjev prihodkov.

Pietro na sedežu holdinga v Luksemburgu pojasnjuje, kako je ta nakup pomagal podjetju, ki je že dolgo znano po puškah in pištolah – kot je znamenita pištola Beretta 92, s katero je Bruce Willis igral Johna McClana v filmu Umri pokončno in Mel Gibson Martina Riggsa v filmu Smrtonosno orožje – da je to preseglo svojo tradicionalno usmeritev in pridobilo nove stranke v obrambnem sektorju.

S poslom streliva sklenili krog

“Trije nosilni stebri našega posla so lovci, vojaki in policisti. Potrebujejo orožje, oblačila in optiko,” pravi, pri čemer ima v mislih daljnoglede in optične merilnike z rdečo piko, ki so namenjeni čim bolj natančnemu merjenju pri uporabi strelnega orožja. “Zadnja stvar, ki smo jo še potrebovali, je bilo strelivo. In s tem zadnjim poslom smo končno sklenili krog.”

Pred prevzemom Ammoteca je prodaja civilnemu trgu pomenila 86 odstotkov prihodkov podjetja, zato je bilo odvisno od lovcev in ljubiteljev orožja, zlasti v ZDA, največjem svetovnem trgu strelnega orožja, ki pomeni 37 odstotkov Berettine prodaje. Ko je zaradi covida-19 prodaja orožja ameriškemu civilnemu prebivalstvu skokovito narasla, je Beretta požela sadove, saj so se njeni prihodki na severnoameriškem trgu med letoma 2019 in 2021 povečali za 62 odstotkov.

Toda Pietro je vedel, da to ne bo trajalo večno. Poleg tega je moral nadomestiti 580 milijonov dolarjev, kolikor je bila vredna pogodba za dobavo pištol ameriški vojski, a ga je v boju zanjo leta 2017 premagal tekmec iz New Hampshira, podjetje Sig Sauer.

“Rast civilnega trga v ZDA je nadomestila izgubo pogodbe z vojsko, medtem pa smo navezali tesnejše stike tudi z drugimi vojskami in policijskimi silami,” dodaja. “Tako smo znova vzpostavili ravnovesje.”

Premoženje Pietra Beretta, njegovega očeta Uga in brata Franca je ocenjeno na 2,7 milijarde dolarjev.

Vse več za obrambo

Prodaja obrambnim silam in organom pregona zdaj pomeni 34 odstotkov prihodkov Berette Holdinga, pred štirimi leti je dosegala le 14 odstotkov. To je tudi čas, v katerem je pametno staviti na vojaške sile. Lani so obrambni izdatki evropskih držav dosegli rekordnih 350 milijard dolarjev, saj so se voditelji po ruski invaziji na Ukrajino odločili za krepitev oborožitve.

Ta znesek se bo še povečal, potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v začetku marca – takoj po tem, ko je predsednik Donald Trump dejal, da bodo ZDA začasno ustavile vojaško pomoč Ukrajini – napovedala načrt, po katerem bodo članicam EU zagotovili 160 milijard dolarjev posojil za naložbe v njihove oborožene sile.

“Ne gre samo za Evropo. Vlade po vsem svetu zdaj namenjajo več denarja za obrambo,” pravi Pietro in omeni večjo prodajo vojskam držav na Bližnjem vzhodu. “To nam je seveda koristilo.”

“Prodajate strelno orožje, obenem pa gradite zvestobo blagovni znamki med uporabniki in nato lahko v nedogled prodajate strelivo,” o prednostih širitve na področje streliva pravi Mark Smith, analitik investicijske banke Lake Street Capital Partners. “Če pridobite državna naročila za strelno orožje, vam to verjetno odpira vrata tudi na področju streliva. To vam zagotovo pomaga premostiti morebitne oseke in cikličnost v poslovanju.”

Pot do družinskega bogastva

Po padcu v letu 2023 se je dobiček pred obrestmi, davki, dolgom in amortizacijo (EBITDA) Berette Holdinga v letu 2024 povečal za dva odstotka, na 245 milijonov dolarjev. To je več kot trikrat toliko kot pri njenih tekmecih Sturm, Ruger & Co. in Smith & Wesson, ki kotirata na borzi. Forbes ocenjuje, da je Beretta Holding, ki je v 100-odstotni lasti Pietra, njegovega 87-letnega očeta Uga in 61-letnega brata Franca, zdaj vreden 2,2 milijarde dolarjev. Če k temu dodamo še priznane in cenjene družinske vinograde, hiše in druge naložbe, si trojica deli premoženje, ocenjeno na 2,7 milijarde dolarjev.

Pot družine do bogastva pa nikakor ni bila hitra in preprosta. Zgodovina podjetja Beretta sega v leto 1526, ko je Bartolomeo Beretta (umrl 1565), izdelovalec cevi za puške v majhnem severnoitalijanskem mestu Gardone, Beneški republiki prodal 185 cevi za arkebuze, to je dolgocevno ročno orožje in predhodnica sodobne puške. Generacije Bartolomejevih dedičev so nadaljevale družinsko tradicijo. Še vedno živijo v Gardoneju in še vedno izdelujejo puške. Družinsko podjetje je dobavljalo strelno orožje, med drugim prve polavtomatske pištole na svetu in eno prvih brzostrelk za vse evropske vojne od leta 1650 naprej.

Pod Ugovim vodstvom je podjetje leta 1978 vstopilo na ameriški trg in si leta 1985 zagotovilo pogodbo za dobavo pištol ameriški vojski. Takrat se je podjetju pridružil Pietro, ki je očetu pomagal izplačati takratnega manjšinskega delničarja Berette, francoskega izdelovalca strelnega orožja FN Herstal (zdaj ima sedež v Belgiji).

“Na razpolago smo imeli prosta sredstva in odločili smo se, da moramo postati bolj organizirani, če želimo opraviti več prevzemov,” se spominja.

Struktura podjetja, ki je nastajala več stoletij

Po nakupu britanskega proizvajalca luksuznih oblačil in ročno izdelanega orožja Holland & Holland leta 2021 in družbe Ammotec leto pozneje ima Beretta Holding zdaj v lasti 19 blagovnih znamk, ki delujejo v 23 državah na petih celinah. Po zaslugi tega zagona in širitev nobena od hčerinskih družb Berette ne ustvarja več kot 25 odstotkov prihodkov skupine.

“Na tem področju se bo še naprej dogajala konsolidacija, saj se bodo vsi združevali okoli znanih subjektov,” pravi Smith iz podjetja Lake Street in opozarja na zvestobo, ki jo Beretta in njene hčerinske družbe izkazujejo svojim dolgoletnim strankam, tudi strankam podjetij, ki jih prevzamejo. “Pri Beretti veš, kaj dobiš,” dodaja.

Vse v lasti ene družine

Nekateri tekmeci Berette jo poskušajo dohiteti. Medtem ko podjetja Glock, Smith & Wesson in Sturm, Ruger & Co. še vedno ne izdelujejo lastnega streliva, je praški Colt CZ, ki je leta 2021 kupil ameriško podjetje, ki stoji za pištolami Colt, maja lani za 700 milijonov dolarjev kupil proizvajalca streliva Sellier & Bellot.

Pietro meni, da sta nadzor in globoka vpletenost družine tisto, po čemer se Beretta razlikuje od svojih tekmecev. Njegov oče, ki se je leta 2015 umaknil z vodstvenih položajev, je član upravnega odbora, njegov brat Franco pa vodi Fabbrica d’Armi Pietro Beretta, prvotno družinsko podjetje in zdaj hčerinsko družbo Berette, v katerem je zaposlen tudi Francov sin Carlo.

“Imamo nekaj, česar drugi nimajo in česar nikoli ne bodo imeli – vse je v lasti ene same družine,“ pravi in opozarja, da so druge ugledne orožarske družine svoja podjetja prodale ali jih uvrstile na borzo. “Ko se moramo dogovarjati s tujimi vladami, se s predsednikom vlade srečava jaz ali moj brat. Pri drugih podjetjih je drugače. Imamo dolgoročno vizijo, ki ni špekulativna.”

Da bi ohranili prednost pred tekmeci, Berettovi del prihodkov namenjajo razvoju novih izdelkov ter učinkovitejši proizvodnji orožja in streliva.

To ni nikjer bolj očitno kot v 22.000 kvadratnih metrov veliki tovarni Benelli Armi v osrednji Italiji, hčerinski družbi, ki izdeluje polavtomatske puške. Po zaslugi naložb, ki so jih prvič izpeljali leta 2019, avtonomna vozila dostavljajo sestavne dele delavcem na montažnih linijah, zasloni nad njimi pa ves čas spremljajo njihov napredek – podatke posodabljajo v realnem času. Robotske roke v okviru nadzora kakovosti testirajo vsak sestavni del, pri čemer s strojnim učenjem izboljšujejo svojo učinkovitost z zgodnjim odkrivanjem morebitnih napak v proizvodnji.

Imamo nekaj, česar drugi nimajo in česar nikoli ne bodo imeli – vse je v lasti ene same družine.

Franco Beretta, vodja Fabbrica d’Armi Pietro Beretta

Beretta se pripravlja na svojo 500-letnico

Enako si za učinkovitost prizadeva tudi družba RWS, ki letno nameni osem odstotkov svojih prihodkov za posodobitev strojev, da bi povečala proizvodnjo streliva. “Berettovih oportunistični pristopi ne zanimajo. Gledajo naprej za 25 do 50 let,” pojasnjuje Matthias Vogel, podpredsednik podjetja RWS.

Medtem ko se Beretta pripravlja na svojo 500-letnico prihodnje leto, Pietro ostaja pragmatičen. Ko ga vprašamo, kaj si želi za naslednje poltisočletje, se ob tem nekoliko šaljivo nasmehne. “Kako naj vem, kaj se bo dogajalo prihodnjih 500 let? Ker me takrat ne bo, mi je vseeno,” pravi. “Prihodnje generacije bodo naredile, kar je najbolje. Sam raje razmišljam o prihodnjih petih letih.”

Avtor članka je Giacomo Tognini.

BONUS VIDEO: Pet dejstev, ki jih morate vedeti o ameriških carinah