Po treh letih preobrat pri prodaji stanovanj in hiš
Od nepremičninskega prodajnega vrha v drugi polovici leta 2021 do lani se je trg gledano po številu sklenjenih poslov skrčil za 40 odstotkov, v zadnjem četrtletju lani pa se je po podatkih Arvia trend padanja ustavil.
Število poslov z nepremičninami pada od druge polovice leta 2021, ko je bilo po podatkih geodetske uprave (Gurs) sklenjenih več kot 9.000 kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, oziroma že dobra tri leta.
Zadnje uradne številke Gursa so znane za prvo polletje lani in kažejo, da je bilo prodaj 5.349 oziroma za 40 odstotkov manj. Statistični urad podatke meri četrtletno, v tretjem četrtletju lanskega leta pa so zabeležili 1.737 prodaj, kar je najmanj v zadnjih 14 letih in na četrtletni ravni predstavlja padec za dobro desetino.
Nepremičninski posrednik Alen Komić iz ABC nepremičnin je dogajanje na trgu ocenil z opisom “status quo”, Roman Prskalo iz Metropole IN pa je dejal, da se je trg umiril – ponudba ostaja skromna, cene pa na zelo visokih ravneh.
Konec leta se je trend ustavil
Lani je bilo po ocenah analitske družbe Arvio v Sloveniji realiziranih za dobro petino manj prodaj, vendar je v zadnjih treh mesecih prišlo do spremembe. Po podatkih Arvia se je namreč v zadnjem četrtletju preteklega leta trend padanja prodaj po treh letih ustavil.
“Število poslov je v zadnjih letih močno upadlo, tako da smo daleč pod aktivnostjo trga iz let pred tem. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2021 smo beležili skoraj 50 odstotkov manj poslov,” pojasnjuje direktorica Arvia Ajda Kaluža.
Cene padle v dveh četrtletjih
Prav tako se je v zadnjem četrtletju umirila cena stanovanj. Na letni ravni je resda srednja cena kvadratnega metra stanovanja zrasla na malenkost več kot 3.000 evrov, kar predstavlja letno rast za desetino, a tudi tu se je rast ustavila v četrtletni primerjavi.
Malenkost se je znižala tudi mediana kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani, ki je največji nepremičninski trg v državi. Srednja cena kvadratnega metra stanovanja v prestolnici se je v zadnjih treh mesecih lanskega leta na četrtletni ravni znižala za 50 evrov in padla na 4.237 evra. Gre za drugi zaporedni četrtletni padec, po tem, ko je bil rekord dosežen v drugem četrtletju pri 4.306 evrih, kažejo podatki Arvia za Finance. Gurs je v prvem polletju lani srednjo ceno kvadratnega metra rabljenega stanovanja nameril pri 4.370 evrih.
Obeti za letos?
"Glede na trenutne razmere na trgu, torej število poslov, gibanje cen ter glede na gospodarske razmere, ki nakazujejo manjšo gospodarsko rast, ne vidim močnih argumentov, da bi cene nepremičnin še naprej realno rasle," o obetih za letos pove Kaluža.
A v isti sapi dodaja, da je hitrost oddaje oziroma prodaje stanovanjskih nepremičnin tako velika, da je znaten padec cen malo verjeten. "Čas za prodajo stanovanjske nepremičnine v zadnjih letih ostaja zelo kratek," pravi Kaluža in dodaja, da je seveda vse odvisno od tipa in lokacije nepremičnine. Stanovanjske nepremičnine v Ljubljani se – ob predpostavki, da je oglaševana cena primerna – prodajo v štirih do petih tednih.
"Na trgu brez zunanjih dejavnikov in z upoštevanjem trenutnih razmer ne predvidevam večjih premikov cen," pravi sogovornica, dodaja pa, da je treba spremljati tudi zakonodajni okvir, saj se napoveduje kar nekaj sprememb, ki bi lahko pomembno vplivale na trg stanovanjskih nepremičnin. Ena od teh je morebitni davek na premoženje, ki sproža številne razprave. Vlada je konec decembra predstavila izhodišča, na katera je do konca januarja dobila več kot 500 pripomb.
