Evropska centralna banka petič zapored znižala obrestne mere, koliko jih še bo?

Svet Evropske centralne banke (ECB) je po pričakovanjih obrestne mere znižal še za 25 bazičnih točk, že petič zapored. Depozitna obrestna mera tako po novem znaša 2,5 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje 2,65 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa 2,9 odstotka.

Po seji so zapisali, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji in da večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.

Marčevsko znižanje je šesto po obratu denarne politike junija lani in peto zaporedno.

Februarja se je inflacija malenkost upočasnila in po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat dosegla 2,4 odstotka. Tudi osnovna inflacija, pri kateri se ne upošteva cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov in ki je za denarno politiko še bolj relevantna, se je z 2,6 odstotka glede na januar rahlo znižala.

Poslabšali napoved za gospodarsko rast

Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta dejala, da svet ostaja pri usmeritvi, da odločitve denarne politike sprejema na vsaki seji posebej glede na tekoče podatke. "Če bodo ti kazali, da ni čas za novo znižanje, tega ne bomo storili in si bomo vzeli premor," je govor Lagarde povzela STA.

Do zdaj je sicer veljalo pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika. K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko.

Gospodarstvo se po navedbah sveta ECB sooča z nadaljnjimi izzivi, zato so v ECB vnovič poslabšali napovedi za rast BDP. Po novem naj bi ta letos dosegla 0,9 odstotka, potem ko so decembra lani pričakovali še 1,1-odstotno krepitev BDP v 2025. Tudi za 2026 so napoved poslabšali za 0,2 odstotne točke na 1,2 odstotka, za 2027 pa ostajajo pri 1,3-odstotni napovedi.

Popravki navzdol za 2025 in 2026 so po navedbah sveta odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar "deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik"

Koliko rezov še letos?

Tokrat je svet ECB navedel, da je denarna politika postala "pomenljivo manjo omejevalna", kar je nekoliko drugačna retorika kot ob prejšnjih rezih. Do zdaj so v komentarju zapisovali, da je denarna politika kljub nižanjem obrestnih mer še naprej omejevalna.

Spremenjena retorika bi lahko pomenila začasno prekinitev nadaljnih rezov obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih.

Trgi poleg današnjega do konca leta sicer pričakujejo še dve znižanji, morda pa tudi še tretje za četrt odstotne točke. Če se to uresniči, se bo ključna depozitna obrestna mera spustila na 1,75 odstotka.

Že od lani je pozornost načrtovalcev monetarne politike bolj kot na inflaciji na zaspani gospodarski rasti v evrskem območju. Strah pred stagnacijo dodatno krepijo grožnje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo uvedel 25-odstotne carine na celoten uvoz iz EU. To bi dodatno zavrlo rast gospodarstva v evrskem območju. Nižje obrestne mere pa bi lahko spodbudile kreditno aktivnost in s tem celotno gospodarstvo.