Znani ukrepi za krepitev evropskega avtomobilskega sektorja

Evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas je danes predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, ki ga je pripravil na podlagi dialoga o prihodnosti panoge z različnimi deležniki.

“Da bi bila globalno konkurenčna, mora evropska avtomobilska industrija nujno ponovno prevzeti vodilni položaj pri prehodu na pametnejša (z umetno inteligenco), čistejša in bolj povezana vozila. EU mora dodatno okrepiti lastne industrijske zmogljivosti za baterije in njihove komponente ter potrebno programsko opremo in tehnologijo, zlasti za avtonomna vozila,” je Evropska komisija zapisala v sporočilu za javnost.

Akcijski načrt ima tako pet ključnih prednostnih nalog: inovacije in digitalizacija, prehod na čisto mobilnost, zagotavljanje konkurenčnosti in odpornosti dobavne verige, izboljšanje spretnosti in obravnavanje socialne razsežnosti ter zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in konkurenčnega poslovnega okolja.

Prvi cilj: Povečati proizvodnjo baterij za električne avte

Kot enega glavnih kratkoročnih ciljev je Evropska komisija izpostavila povečanje proizvodnje baterij za električna vozila, ki bi bile stroškovno konkurenčne. Načrt vključuje več ukrepov, kot je obsežen paket Battery Booster, katerega namen je podpreti proizvodnjo baterijskih celic in komponent z neposrednim financiranjem in necenovnimi merili za komponente.

V prihodnjih dveh letih bo komisija v okviru inovacijskega sklada EU za to namenila 1,8 milijarde evrov, pri čemer bo preučila tudi možnost neposredne finančne podpore proizvodnji baterij, navaja STA.

Drugi cilj: Pospešiti razvoj tehnologij avtonomne vožnje

Med ključnimi področji ukrepanja, ki jih v akcijskem načrtu opredeljuje komisija, je še spodbujanje razvoja sistemov avtonomne vožnje v Evropi. Komisija bo nadalje razvijala regulativni okvir za avtonomna vozila. V načrtu je sprva odobritev več serij vozil z avtomatiziranimi parkirnimi sistemi, ki je predvidena še letos, odobritve za več primerov uporabe pa predvidevajo leta 2026.

V ta namen nameravajo vzpostaviti najmanj tri velika čezmejna testna območja, pa tudi industrijsko zavezništvo, v okviru katerega bodo lahko sodelujoča podjetja skupaj razvijala programsko opremo in rešitve umetne inteligence. To bo omogočilo obsežne pilotne uvedbe avtonomnih vozil za potniški in tovorni promet.

Dejavnosti zavezništva in razvoj baterijske tehnologije naslednje generacije bodo podprte s skupnimi javnimi in zasebnimi naložbami v okviru programa Horizon Europe, ki bo za to v prihodnjih treh letih namenil milijardo evrov.

Tretji cilj: Spodbuditi povpraševanje

Prehod na okolju prijazno mobilnost želi Bruselj pospešiti tudi s spodbujanjem povpraševanja po brezemisijskih vozilih, pri čemer posebno pozornost namenjajo tistim, ki si tovrstnih vozil ne morejo privoščiti.

Komisija bo zato spodbujala sprejetje tako imenovanih shem socialnega zakupa, ki bodo veljale tako za nova kot rabljena vozila brez emisij. Komisija bo po izmenjavi tovrstnih praks držav članic izdala priporočilo, v katerem bodo opisani tudi možni viri financiranja, ki jih lahko države članice uporabijo za podporo takšnim spodbudam.

Skladno s tem načrt predvideva tudi pospešitev uvedbo polnilne infrastrukture, za katero nameravajo poenostaviti postopke načrtovanja in izdajanja dovoljenj. Doslej je bilo za tovrstno infrastrukturo namenjenih že 1,7 milijarde evrov, k temu bodo primaknili še 570 milijonov evrov.

Ob akcijskem načrtu je komisija sprejela tudi dokument, v katerem predstavlja možne ukrepe za razogljičenje voznih parkov podjetij, pripravljati pa je začela tudi ustrezno zakonodajo.

Jasne omejitve proti nekonkurenčnim praksam

Glede krepitve konkurenčnosti je Evropska komisija v sporočilu za javnost dodala, da je treba postaviti jasne omejitve proti nekonkurenčnim praksam mednarodnih konkurentov. “EU je pripravljena ukrepati, da bi izenačila konkurenčne pogoje in zaščitila trg EU in gospodarsko varnost EU, ko bo to potrebno,” je zapisala.

Kar se tiče tujih naložb v evropski avtomobilski sektor, pa je dejala, da si bo prizadevala zagotoviti, da bodo te prispevale k dolgoročni konkurenčnosti industrije EU, njeni tehnološki prednosti in gospodarski odpornosti ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest v EU.

“Če bomo zdaj sprejeli prave odločitve, izkoristili priložnosti ter se soočili z izzivi, bo prihodnost evropske avtomobilske industrije tako impresivna kot njena preteklost,” je predstavitev akcijskega načrta sklenil Cicikostas in dodal, da se delo šele začenja.

Bruselj že letos v revizijo uredbe za zmanjšanje emisij

Kot je ob predstavitvi akcijskega načrta še napovedal pristojni komisar Apostolos Cicikostas, bo Evropska komisija revizijo uredbe, ki z letom 2035 v EU prepoveduje prodajo novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, opravila že v drugi polovici letošnjega leta, in ne prihodnje leto, kot sicer predvideva uredba. Po pisanju STA bodo v okviru revizije preučili, kakšna bo vloga e-goriv pri doseganju ciljev in kakšno vlogo bi lahko pri tem imele druge tehnologije.

Leta 2023 sprejeta uredba določa cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in 50-odstotnega zmanjšanja emisij za nove kombije z letom 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. Glavni cilj zakonodaje pa je 100-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije z letom 2035. Od tedaj v EU ne bo mogoče prodajati novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem.

“Cilj za leto 2035 ostaja, kar pomeni, da se bomo držali tudi ciljev za leti 2030 in 2025,” je poudaril komisar.

Kmalu predlog za podaljšanje roka proizvajalcem

Bo pa komisija še ta mesec predlagala manjšo dopolnitev uredbe, ki bo proizvajalcem vozil omogočila več fleksibilnosti pri izpolnitvi cilja za leto 2025. Za to bodo imeli več časa, tako da se bodo lahko izognili finančni kazni, ki jih uredba predvideva v primeru neupoštevanja pravil.

Če na primer v letu 2025 ne bodo dosegli ciljev, bodo lahko po besedah Cicikostasa manko kompenzirali v letih 2026 in 2027 z večjim zmanjšanjem izpustov. Če bodo v letu 2025 presegli cilje, pa bodo nato v naslednjih dveh letih pod manjšim pritiskom, je po poročanju STA še ponazoril Cicikostas.