Napoveduje se novo znižanje obrestnih mer ECB, Slovenija znova brez glasu
Svet Evropske centralne banke, ki ga vodi Christine Lagarde, bo na drugi letošnji monetarni seji po pričakovanjih analitikov že petič zapored pocenil denar.
V Frankfurtu teče druga letošnja monetarna seja guvernerjev Evropske centralne banke (ECB). Guvernerji in vodstvo ECB, ki ji predseduje Christine Lagarde, bodo po pričakovanjih danes znova zarezali v obrestne mere.
Podatki iz začetka tega tedna so pokazali, da se je inflacija v evrskem območju prejšnji mesec znižala nekoliko manj od pričakovanj. Z 2,5 odstotka v januarju je upočasnila na 2,4 odstotka. Se je pa v februarju po več mesecih znova znižala tudi osnovna inflacija, ki ne vključuje hrane in energentov, in sicer z 2,7 na 2,6 odstotka. Po mnenju ekonomistov to upravičuje razloge za še eno znižanje obrestnih mer ECB, ki naj bi bilo potrjeno danes. To bi bilo šesto znižanje po obratu denarne politike junija lani in peto zaporedno.
Najverjetneje bodo ključno depozitno obrestno mero, po kateri se obrestuje denar, ki ga banke čez noč deponirajo pri centralni banki, znižali za 0,25 odstotne točke, na 2,5 odstotka.
Slovenija brez guvernerja – in brez glasu
Slovenija na seji znova ne bo aktivno sodelovala. Guvernerju Boštjanu Vasletu je namreč v začetku januarja potekel mandat. Ker še nima naslednika, Banko Slovenije začasno vodi namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki pa v svetu ECB nima pravice glasovanja.
V uradu predsednice Nataše Pirc Musar so včeraj za Forbes Slovenija pojasnili, da bo predsednica izvedla "nove kroge" pogovorov, saj "si predsednica v skladu s svojimi pristojnostmi po najboljših močeh prizadeva najti kandidate za odgovorne in ugledne položaje, ki bodo izpolnili visoka pričakovanja glede svoje strokovnosti in neodvisnosti delovanja institucij ter bodo uživali podporo v Državnem zboru". Tako za zdaj ni jasno, kdaj bo Slovenija dobila guvernerja.
Strah pred stagnacijo
Analitiki pa bodo danes pozorno poslušali Lagarde in njene namige, kakšne bodo prihodnje poteze ECB. Trgi poleg današnjega do konca leta pričakujejo še dve znižanji, morda pa tudi še tretje za četrt odstotne točke. Če se to uresniči, se bo ključna depozitna obrestna mera spustila na 1,75 odstotka.
Že od lani je pozornost načrtovalcev monetarne politike bolj kot na inflaciji na zaspani gospodarski rasti v evrskem območju. Strah pred stagnacijo dodatno krepijo grožnje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo uvedel 25-odstotne carine na celoten uvoz iz EU. To bi dodatno zavrlo rast gospodarstva v evrskem območju. Nižje obrestne mere pa bi lahko spodbudile kreditno aktivnost in s tem celotno gospodarstvo.
Najnovejše
