Kdo je Friedrich Merz, zmagovalec nemških volitev in najverjetnejši novi kancler
Odvetnika in skorajšnjega nemškega kanclerja Friedricha Merza čakajo težke preizkušnje na domačem političnem in gospodarskem parketu, še večje pa morda prihajajo od zunaj.
Na nemških volitvah je pričakovano slavila konservativna unija CDU/CSU. Javnomnenjske raziskave so ji tik pred volitvami napovedovale okoli 30-odstotno podporo, na koncu je dobila 28,5 odstotka glasov volilcev.
Že pred volitvami je bilo jasno, da se kanclerski položaj tako obeta prvemu možu te stranke Friedrichu Merzu. Njegova prva naloga bo iskanje soglasja za sestavo čim močnejše koalicije.
CDU/CSU bo v bundestagu dobila 208 sedežev, za večino pa jih potrebuje najmanj 316. Pri tem je stranka izključila koalicijo z drugouvrščeno skrajno desno stranko AfD, ki je dobila 20 odstotkov glasov. Po pisanju Deutsche Welleja se zdita najbolj verjetni koaliciji s socialisti (SPD) Olafa Scholza ali stranko Zelenih, ki jo vodita Franziska Brantner in Felix Banaszak.
Tako je tudi v novi sestavi pričakovati razmeroma fragmentirano koalicijo političnih strank.
Zdravilo proti krizi zaupanja
Britanski BBC piše, da podporniki Merza vidijo kot zdravilo proti krizi zaupanja v Evropi. Obljublja, da bo v štirih letih zagotovil Nemčiji močnejše vodstvo in se spopadel s številnimi težavami svoje države.
Stranko želi preobraziti v bolj socialno konservativno in poslovno naravnano stranko. Katoličan in konservativec je v kampanji obljubil, da bo ustavil nezakonite migracije, vzpostavil “ničelno toleranco” do kriminala in se zavezal, da bo spremenil legalizacijo marihuane. Je zagovornik zmanjševanja socialnih prejemkov, subvencij, tudi zmanjševanja števila delovnih mest v državni upravi, podpira znižanje davkov.
A povezava z dvema strankama levega pola bo Merzu zagotovo močno otežila predlagane reforme, predvsem na področju gospodarstva in priseljevanja. Merz je v opoziciji pogosto kritiziral gospodarske politike, ki jih je predlagala Scholzeva vlada, in jih krivil za gospodarsko krizo v državi. Če bo koalicijo gradil s SPD, je pričakovati, da bo ta nasprotovala kakršnemukoli posegu v socialne transferje, Zeleni pa v morebitne poskuse rahljanja ukrepov zelenega prehoda, denimo vrnitev k jedrski energiji, poseg v ambiciozne cilje glede obnovljivih virov energije in omilitev okoljskih omejitev v avtomobilski industriji.
Iz politike v gospodarstvo in nazaj
Najverjetnejši novi nemški kancler je študiral pravo in sprva delal kot odvetnik. Že v času šolanja se je pridružil CDU, leta 1989 je bil izvoljen v Evropski parlament. Leta 1994 je postal nemški poslanec in se s tem preusmeril v domačo politiko.
V naslednjih letih se je Merz povzpel v stranki, a nikoli na vodilni položaj. Po zveznih volitvah leta 2002 je Angela Merkel prevzela vodenje poslanske skupine, Merz pa je postal njen namestnik. Po večletnem rivalstvu za vodenje stranke je bil na koncu odrinjen na stranski tir. Leta 2004 je odstopil s položaja namestnika, leta 2009 pa zapustil politiko.
Nato je dobro desetletje delal v zasebnem sektorju, na primer pri nemški veji Blackrocka in HSBC Trinkhaus & Burkhardt, bil je tudi član upravnega odbora nemške veje revizorske družbe Ernst & Young in nogometnega moštva Borussia Dortmund. Bil je odvetnik in lobist, pišejo tuji mediji.
Potem ko je Merkel napovedala svoj umik, je dvakrat (v letih 2018 in v začetku 2021) kandidiral za vodenje CDU, a neuspešno. Konec leta 2021 pa je bil izvoljen na čelo CDU ter se po več kot desetletju vrnil v parlament s ciljem CDU usmeriti v bolj socialno konservativno in poslovno naravnano stranko. Septembra lani je postal tudi kandidat stranke za kanclerja – položaj, ki si ga je dolgo želel.
Friedrich Merz je poročen in ima tri otroke, od rojstva živi v Sauerlandu v zahodni Nemčiji. Navdušen je nad letenjem, v lasti naj bi imel dve športni letali.
Pretresa najtrdnejša stališča stranke
Prav njegove izkušnje iz gospodarstva so verjetno v času, ko se je Nemčija znašla v krizi konkurenčnosti, prepričale marsikaterega volilca. Po drugi strani so bile njegove izjave, da je pripadnik srednjega razreda, predmet posmeha, piše New York Times. Kritiki menijo, da je kot milijonar oddaljen od realnosti, s katero se sooča nemški srednji razred.
Merz se po vrnitvi v politiko, po desetletju rokovanj z najvišjimi menedžerji v državi, zavzema za izrazito progospodarske ukrepe – nižje davke, manj predpisov in manj socialnih transferjev. V predvolilni kampanji je zatrdil, da kljub več sto milijardam evrov potrebnih naložb na področjih, kot sta obramba in infrastruktura, njegova vlada ne bo dvigovala davkov, češ da bi bil to “strup” za največje evropsko gospodarstvo.
Za oživitev največjega evrskega gospodarstva je očitno pripravljen pretresti najtrdneje zacementirana stališča svoje stranke. Merz je namreč nakazal nekaj pripravljenosti za reformo tako imenovane dolžniške zavore. Gre za pravilo, da se lahko zvezna vlada neto zadolži le v vrednosti do 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda, razen v nekaterih nujnih primerih. CDU, ki je pravilo uveljavila, je do zdaj spremembam nasprotovala, Merz pa pravi, da je treba prioritetno razmisliti o drugih poteh, v skrajnem primeru pa bi lahko razmislili tudi o rahljanju te omejitve.
Prav vprašanje dolžniške zavore je bilo – ob že sicer zelo napetih odnosih – ključno za novembrski razpad prejšnje nemške koalicije Scholzeve SPD, Zelenih in FDP. Prvi dve stranki sta pozivali k rahljanju, FDP nemškega finančnega ministra Christiana Lindnerja pa je temu nasprotovala.
Bolj drzno proti Trumpu
Poleg vse močnejših skrajnih strank v nemškem parlamentu – skrajno desna AfD je dobila petino glasov, skrajno leva Levica osem odstotkov, obe sta podvojili rezultat s predhodnih volitev – bo za Merza pomemben izziv tudi zunanja politika.
Pod žarometi bo predvsem odnos z novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je zamajal prej neomajno zavezništvo med ZDA in Evropo. Trump je sicer zmago CDU/CSU na svojem omrežju Truth Social označil za “velik dan za Nemčijo” in izrazil prepričanje, da imajo Nemci, podobno kot Američani, dovolj “politik brez zdravega razuma”.
A Merz, za katerega so analitiki prej predvidevali, da bi se lahko s Trumpom zaradi svoje proameriške in progospodarske miselnosti razumel precej bolje kot Scholz, je v zadnjih tednih ostro nastopil proti potezam novega ameriškega predsednika. Tako ni skrival svojega šoka po Trumpovih izjavah o vojni v Ukrajini, v katerih je ta za vojno obtožil Ukrajino. “Tako jo Putin predstavlja že leta in iskreno sem nekoliko šokiran, da je Donald Trump zdaj očitno to tolmačenje vzel za svoje,“ je dejal in Trumpa označil za “občudovalca avtokratskih sistemov”.
Včeraj je dejal, da bi morala biti Evropa na področju obrambe popolnoma “neodvisna” od ZDA. “Po izjavah Donalda Trumpa prejšnji teden je jasno, da je Američanom, vsaj tej administraciji, vseeno za usodo Evrope,” je dejal. Izjave napovedujejo več drznosti na evropski strani in znova večjo vlogo Nemčije v mednarodnem prostoru.
