Koliko več v Sloveniji plačujemo za zemeljski plin

Tri leta ruske agresije na Ukrajino so spremenila plinske tokove po Evropi, predvsem pa podražila energent. Mario Draghi v poročilu ugotavlja, da evropska podjetja za zemeljski plin plačujejo štiri- do petkrat več kot njihovi ameriški in kitajski konkurenti.

Slovenski trgovci in veliki industrijski porabniki ne razkrivajo, po kakšni ceni kupujejo plin. Je pa mogoče cenovna razmerja razbrati iz uvozne statistike, ki jo objavlja statistični urad. Podatki so sicer še začasni, količine uvoza pa nakazujejo, da del še ni popisan in se znajo številke še spremeniti (trenutno stanje namreč kaže, da so uvožene količine za skoraj tretjino manjše kot v 2023, kar pa se v praksi ne potrdi).

Ta kaže, da je bila lani cena v Slovenijo uvoženega plina precej nižja kot v 2022 in 2023, še vedno pa približno za 50 do 70 odstotkov višja kot v letih 2018 in 2019, torej pred obdobjem pandemije in energetske krize.

Poudarimo, da gre za podatke o uvoznih cenah, ki odražajo dogajanje na evropskem plinskem trgu. Na končno ceno za odjemalca vpliva še višina pribitka, ki jo določijo distributerji in trgovci, ter dajatve.

Uvoz plina manjši, poraba pa se je povečala

Praktično ves zemeljski plin v državo sicer še vedno pride prek plinovoda, količine utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) so zanemarljive. V Plinovodih, ki skrbijo za plinovodno omrežje, pravijo, da je bil lani delež prenesenega plina na vstopnih točkah v Slovenijo za približno desetino nižji kot v letu 2023; v letu 2023 je bilo prenesenih 10,8 teravatne ure (TWh), lani pa 9,7 TWh.

A to ne pomeni, da se je poraba plina pri nas zmanjšala, nasprotno. Poraba plina v Sloveniji je bila lani za okrog 7,5 odstotka višja kot predhodno leto in je znašala 9,5 TWh. V primerjavi z letom prej pa se je zmanjšala količina plina, ki je bil uvožen v Slovenijo in nato izvožen v drugo državo (največkrat v Italijo). Lani je na ta način Slovenijo prečkalo le za 0,2 TWh plina, tako da je bil praktično ves uvožen plin porabljen v naši državi.

Prenosne tarife krojijo plinske poti

Vojna v Ukrajini je spremenila plinovodne poti. Največji slovenski trgovec Geoplin je zaradi zmanjšanja zanesljivosti dobav konec leta 2022 prekinil pogodbo z ruskim Gazpromom, ki je bil do tistega leta praktično edini dobavitelj plina Sloveniji. Lani prvič po desetletjih dobav uvozna statistika ni več zaznala uvoza plina iz Rusije. Pri tem pa poudarimo, da je bilo v evropskem plinskem sistemu, še vedno veliko ruskega plina (tako plinovodnega kot LNG), tako da bi le stežka trdili, da v Sloveniji ni več plina ruskega izvora.

Geoplin pa je v zadnjih treh letih sklenil dve drugi pogodbi, z alžirskim in azerbajdžanskim dobaviteljem. Pogodba z alžirskim Sonatrachom predvideva dobavo 500 milijonov kubičnih metrov na leto, kar zadošča za pokritje polovice slovenskih potreb, medtem ko količine dobav iz Azerbajdžana niso znane.

Še začasni statistični podatki o uvozu plina pa kažejo, da se je lani uvoz plina iz Italije, prek katere k nam priteka alžirski plin, močno zmanjšal (z 238 v 2023 na lanskih 54 tisoč ton) in da še vedno največ plina dobivamo iz smeri Avstrije. Lani je od tam prišlo 390 tisoč od skupno 450 tisoč ton uvoženega plina. Preostanek je prišel iz smeri Hrvaške, prek katere priteka azerbajdžanski plin.

V Petrolu, ki je lastnik Geoplina, pravijo, da so bile tako dobave iz Alžirije kot iz Azerbajdžana lani skladne s predhodno dogovorjenimi (pogodbenimi) količinami. Dodajajo pa, da so v zadnjem času priča povišanim cenam transportnih kapacitet v večini evropskih držav in da temu prilagajajo tudi fizične poti plina.

Podrobnosti o količinah, deležih in cenah posameznega dobavitelja ne razkrivajo, češ da gre za poslovno občutljive podatke. 

Pogodba z Alžirci se izteka, želja po podaljšanju

S koncem tega leta se pogodba z Alžirci izteče, Slovenija pa je lani že izrazila pripravljenost za podaljšanje. Očitno pa si Slovenija želi tudi krepitve sodelovanja z azerbajdžanskim Socarjem.

V začetku tega meseca so azerbajdžanski mediji poročali, da sta se predsednik uprave Petrola Sašo Berger in direktor Geoplina Simon Urbancl sestala s predsednikom azerbajdžanskega Socarja Rovshanom Najafom in njegovimi sodelavci v Bakuju.

"Sestanek je bil namenjen oceni dosedanjega in razpravi o možnostih nadaljnjega sodelovanja ter izmenjavi informacij o tržnih razmerah," so nam povedali v Petrolu in dodali, da kakšnih konkretnih dogovorov Berger in Urbancl nista sklepala.

V Geoplinu pravijo še, da si prizadevajo zagotoviti raznolike nabavne vire, tako geografsko kot z vidika ročnosti nabavnih pogodb, vse z namenom doseganja zanesljive in čim ugodnejše dobave slovenskim odjemalcem.