Zakaj je Gen-I skušal zadržati objavo aplikacije, ki kaže porabo javnega denarja

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Robert Šumi, so decembra napovedali prenovo aplikacije Erar, ki prikazuje porabo javnega denarja.

V Erarju lahko danes vsak pogleda, koliko denarja je njegova občina plačala nekemu podjetju ali pa s katerimi proračunskimi porabniki posluje podjetje v njegovi soseščini. V novi različici pa bodo razkrita tudi nakazila fizičnim osebam in nakazila v tujino, opravljena od 1. septembra 2024 dalje. V obeh primerih je objava, kot izhaja iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), omejena na transakcije, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednice republike (trenutno okoli 6.700 evrov bruto).

Na komisiji so decembra dejali, da naj bi aplikacijo za javnost omogočili januarja, a se do danes to ni zgodilo. “Zagon načrtujemo v marcu, saj si res želimo, da bi to naše za javnost pomembno orodje predstavili čim prej – in čim bolj izpopolnjeno,” so zdaj na komisiji pojasnili za Forbes Slovenija. “Predvideni zagon januarja smo zamaknili, ker smo v fazi testiranja na produkcijskem okolju naleteli na še nekaj varnostno-uporabniških pomanjkljivosti, ki smo jih želeli odpraviti do lansiranja nove aplikacije.”

Gen-I kot edini poskušal zadržati objavo

Ker bo z novo različico Erarja razkritih več transakcij kot doslej, smo komisijo vprašali tudi, ali so dobili kakršen koli odziv katerega od proračunskih porabnikov ali državnih podjetij.

Pojasnili so nam, da je tak predlog prišel s strani državnega energetskega velikana Gen-I.

Podjetje, ki ga vodi Maks Helbl, je po pojasnilih KPK v začetku januarja letos na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti 3. odstavka 75.b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter predlog za začasno zadržanje izvajanja te določbe zakona, “na podlagi katere bodo v Erarju razvidne vse transakcije, pri katerih je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali intelektualne storitve, ter transakcije, ki presegajo bruto mesečno plačo predsednice republike”.

Kot so dodali na komisiji, pa je ustavno sodišče v začetku februarja predlog Gen-I za začasno zadržanje izvrševanja zgoraj omenjenega člena zakona zavrnilo, zato “omenjena pobuda ne bo vplivala na čas objave novega Erarja”.

Še enkrat so poudarili, da je prestavitev objave z januarja na marec “posledica internih razlogov”.

Gen-I: KPK zakonski okvir razume preširoko

Za Gen-I je sporen naslednji člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije: “Ne objavijo se podatki iz drugega odstavka prejšnjega člena o transakcijskem računu, naslovu in davčni številki prejemnika, ki je fizična oseba. Prav tako se ne objavijo podatki o osebnem imenu prejemnika ter podatki o namenu transakcije, razen kadar je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali druge intelektualne storitve ter na transakcije, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike.”

V Gen-I so nam na vprašanje, zakaj nasprotujejo omenjeni zakonski določbi in objavi podatkov, pojasnili, da so iz medijskih objav razumeli, da naj bi “posodobljena aplikacija med drugim prikazovala vse javne transakcije fizičnim in pravnim osebam nad višino bruto plače predsednice republike” in da bo v zvezi s tem prikazan “najširši nabor podatkov, ki ga omogoča zakonski okvir”.

“Iz navedenih objav je zaznati, da KPK zakonski okvir lahko razume na preširok način, saj bi bili predmet javne objave lahko celo podatki o prejemnikih in transakcijah (tudi plačah) tistih zaposlenih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti oziroma pod prevladujočim vplivom države, ki niso člani organov vodenja ali nadzora takšnega gospodarskega subjekta, in katerih prejemki posledično ne spadajo med informacije javnega značaja,” pravijo v družbi.

“Podatki o plačah takih posameznikov predstavljajo tržno občutljivo informacijo, to je podatke o notranji organizaciji gospodarskega javnega subjekta, katerih razkritje oziroma objava bi pomenila izrazito škodljiv (nesorazmeren) poseg v konkurenčni položaj takega podjetja na trgu, prav tako pa bi objava pomenila tudi poseg v osebne pravice posameznikov – prejemnikov plače na podlagi zaposlitve v takem podjetju,” menijo in dodajajo, da bi to “huje škodovalo konkurenčnemu položaju dotičnega gospodarskega javnega subjekta na trgu”.

Povprečna plača v Gen-I je okrog štiri tisoč evrov bruto. Višja je bila le leta 2021 (okoli 6.800 evrov), zadnje leto, ko je podjetje vodil Robert Golob.

V Gen-I so nam pojasnili še, da morajo družbe pod prevladujočim vplivom države, tudi Gen-I, že zdaj objavljati podatke o plačilih fizični osebi, če:

• ima ta dejavnost (espe),
• je oseba član poslovodnega organa, organa upravljanja ali nadzornega organa podjetjam,
• če gre za plačila iz naslova specifično opredeljenih tipov poslov (donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve).

V teh primerih je gospodarski javni subjekt dolžan te podatke objaviti na svoji spletni strani – Gen-I jih objavlja tukaj. Kot pravijo, pa “v izogib napačnemu razumevanju” izrecno poudarjajo, da “se sama ustavna pobuda v ničemer ne nanaša na vprašanje transparentnega objavljanja prej navedenih podatkov, kar je sicer tudi že danes zaveza in je v primeru družbe Gen-I tudi dosledno spoštovana”.

Dopis, ki ga je Gen-I konec lanskega leta poslal KPK (pa tudi lastniku Gen energiji in Slovenskemu državnemu holdingu, ki upravlja državne naložbe):

Strah, da bi plače videla konkurenca

Objava podatkov zaposlenih, ki niso člani vodstvenih organov, bi po mnenju Gen-I pomenila poseg v zakonsko ureditev dostopa do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in varstva osebnih podatkov; tu navajajo zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter evropske direktive, tudi splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

“Pravila uredbe GDPR, ki je po hierarhiji pravnih aktov nad zakonom, ne dopuščajo objave podatkov, ki imajo lastnost osebnih podatkov, na način in v obsegu, kot ga določa pravilo 75.b člena ZIntPK,” menijo v podjetju. “Predvsem je bistveno, da določba 75.b člena ZIntPK, ki dopušča Komisiji objavo podatkov, ne vsebuje potrebnega pravnega interesa za takšno objavo – razkritje osebnih podatkov zaposlenih v gospodarskemu javnem subjektu nedoločenemu krogu oseb.”

Morebitno objavo v podjetju tako ocenjujejo kot “grob in nedopusten poseg v osebnostne pravice”; hkrati pa bi bili “gospodarski javni subjekti, ki svojo dejavnost izvajajo na trgu in pod pogoji tržne konkurence, v takšnem primeru istočasno postavljeni v bistveno neenak in konkurenčno slabši položaj kot drugi gospodarski subjekti – njihovi tržni konkurenti”.

Ti bi namreč lahko preverili strukturo zaposlenih in plačno politiko v državnem podjetju. “Potencialni kandidati – vrhunski strokovnjaki – se ne bodo želeli zaposliti v podjetju, kjer bo njihova plača predmet javnih objav, čeprav ne sodijo med člane poslovodnega organa. To bi neposredno oslabilo položaj takega podjetja na trgu delovne sile v primerjavi z drugimi (konkurenčnimi) gospodarskimi subjekti, ki nastopajo na istem relevantnem trgu, vendar pod drugačnimi pogoji.”

Na ta način se bo, tako Gen-I, “v tujino ali v privatni sektor ‘preselilo’ še več najbolj sposobnih Slovenk in Slovencev, ki danes prek dela v državnih podjetjih močno pripomorejo k uspehu slovenskih družb v mednarodnem okolju”.

Pri vsem skupaj pa se vendarle postavlja vprašanje, kako to, da se je od tisoče zavezancev za informacije javnega značaja ob spremembo obregnil le Gen-I. Na vprašanje, kako komentirajo dejstvo, da so bili edini, ki so poskušali zaustaviti uveljavitev sprememb aplikacije, ki bi (po navedbah KPK) povečale transparentnost porabe javnega denarja, v podjetju niso neposredno odgovorili.

KPK: Plače ne bodo vidne

Pa je ta strah Gen-I upravičen? V Gen-I so nam na vprašanje, ali jim je komisija odgovorila na decembrski dopis in kako, odgovorili le, da je. Kaj je povedala, pa nam niso želeli pojasniti, če da “gre za procesno dejanje v samem postopku ustavne presoje, ki ga lahko komentira zgolj vsak posamezni udeleženec zase”.

Na KPK pa so nam pojasnili, da podatki o plačah zaposlenih v Gen-I ne bodo prikazani. “Gre za zaposlene v družbah v 100-odstotni državni lasti (torej ne za posrednega ali neposrednega proračunskega uporabnika), podatke o njihovih plačah pa trenutno od uprave za javna plačila prejemamo anonimizirane. Podlaga za to je 10.a člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja,” so navedli v odgovoru za Forbes Slovenija.

Ustavni sodniki: Pogoji za zadržanje niso izpolnjeni

Kot uvodoma omenjeno, je ustavno sodišče zavrnilo predlog Gen-I za zadržanje izvajanja zakona – s tem pa tudi javne objave širšega nabora transakcij v Erarju.

Sodišče je predlog Gen-I, ki ga je zastopal odvetnik Aljoša Dežman, zavrnilo z obrazložitvijo, da “niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču”. Ta člen pravi, da sme ustavno sodišče izvrševanje zakona zadržati, “če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice”. Kot je razumeti, sodišče ocenjuje, da v tem primeru temu ni tako.

Pod sklep je podpisan predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, v senatu, ki je sklep sprejel soglasno, so bili še Matej Accetto, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar, Rok Svetlič, Marko Šorli in Katja Šugman Stubbs.

Ustavna presoja pa še poteka.