Raziskava: več ljudi živi v hišah, manj jih nepremičnino vidi kot dobro naložbo

Po skoraj 20 letih je bila objavljena nova celovita raziskava o stanovanjski oskrbi v Sloveniji, ki osvetljuje bivalne pogoje in bivalne preference, selitvene namere ter zadovoljstvo in vrednote Slovencev, so sporočili z ministrstva za solidarno prihodnost. Ta temelji na anketi, ki sta jo med 19. marcem in 10. junijem 2024 izvedla Fakulteta za družbene vede in Urbanistični inštitut.

Raziskava, ki sta jo financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost in ministrstvo za solidarno prihodnost, omogoča tudi primerjavo s podatki iz leta 2005, kar pomaga pri razumevanju ključnih trendov in sprememb v zadnjih dveh desetletjih. Stanovanjska oskrba se je od osamosvojitve radikalno spremenila, spremenile pa so tudi potrebe ter položaj gospodinjstev, so sporočili iz ministrstva za solidarno prihodnost.

Rezultati razkrivajo, da prebivalci Slovenije večinoma živijo v hišah, pri čemer se je ta delež v primerjavi z letom 2005 povečal s 55,4 odstotka na 66,6 odstotka. Preostali živijo v večstanovanjskih stavbah. Slabih 80 odstotkov anketirancev prebiva v stanovanjskih nepremičninah, večjih od 60 kvadratnih metrov (m²), s povprečno 3,86 sobami, so izračunali raziskovalci.

Med najetimi nepremičninami prevladujejo stanovanja

V zadnjih dvajsetih letih pa je opaziti rahlo povečanje zanimanja za bivanje v stanovanjih, pri čemer še vedno prevladuje lastništvo, vendar postaja dolgoročni najem – zlasti v javnih najemnih stanovanjih – vse bolj sprejemljiva možnost. Dobrih 80 odstotkov vprašanih živi v lastniških nepremičninah, delež tistih, ki živijo v najetih nepremičninah, pa se je povečal z 9,3 odstotka na 11,2 odstotka. Med slednjimi prevladujejo najemna stanovanja.

Mladi med 18 in 30 let pogosteje bivajo v tržnih stanovanjih, starejši, stari 61 let in več, pa v javnih. Kot pri tem še ugotavljajo raziskovalci, največ anketirancev z višjo izobrazbo biva v tržnih najemnih stanovanjih, nižje izobraženi pa pogosteje v javnih.

Povprečna najemnina znaša 420 evrov. Najvišjo plačujejo najemniki tržnih stanovanj, in sicer dobrih 556 evrov, najnižjo pa v javnih z neprofitno najemnino, kjer znaša okoli 280 evrov.

Stanovanje kot dobro naložbo vidi le še dobra petina

Raziskava tudi potrjuje, da se zaradi vse večje cenovne nedostopnosti nepremičnin najemništvo, zlasti med mladimi, vse bolj uveljavlja kot alternativa lastništvu – bodisi kot prostovoljna izbira bodisi kot nujnost zaradi omejenih možnosti nakupa, so povzeli na ministrstvu.

Prav tako se je spremenilo dojemanje stanovanjske nepremičnine kot naložbe. Medtem ko je leta 2005 kar polovica vprašanih stanovanje videlo kot priložnost za dobro finančno naložbo, je ta delež do leta 2024 upadel na 22,5 odstotka.

Prenove omejujejo predvsem finančni razlogi

Več kot polovica stanovanjskih nepremičnin zaradi rednega vzdrževanja ne potrebuje večjih prenov. Med tistimi, ki prenovo potrebujejo, prevladujejo delne prenove, pri čemer izstopajo enodružinske hiše, ugotavlja raziskava.

Težave s prenovo nepremičnin so pogoste, pri čemer anketiranci kot glavne razloge, zakaj se za prenovo ne odločijo, navajajo predvsem finančne razloge (57 odstotkov), starejši od 61 let pa starost ali bolezen.

Dve tretjini starejših živi v stavbah brez dvigala

Raziskava opozarja tudi na stanovanjski položaj starejših. Dobra četrtina starejših od 60 let živi v večstanovanjskih stavbah, od tega jih skoraj dve tretjini prebiva v stavbah brez dvigala, pri čemer jih polovica izraža potrebo po njem. Vsak deseti starejši nima neposrednega dostopa do osnovnih storitev, kot so zdravstveni dom, pošta, banka, lekarna, trgovina in javni prevoz.

Slovenci smo relativno tradicionalno stanovanjsko usmerjeni, še povzemajo na ministrstvu. Približno polovica vprašanih bi kot idealno okolje za bivanje izbralo podeželje, medtem ko bi le sedem odstotkov raje živelo v velikem mestu. Pri iskanju stanovanja so najpomembnejši dejavniki zagotovljeno parkirišče, mirna in zelena okolica ter dobri odnosi s sosedi.