Kako posluje CSS, okoli katerega se je vnel politični ravs

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog spremembe strategije upravljanja naložb države, po katerih bodo invalidska podjetja imela posebno obravnavo. Bo to CSS, ki kopiči izgube, omogočilo preživetje?
Ministrstvo za finance je pripravilo predlog spremembe strategije upravljanja naložb države, s katero bodo invalidska podjetja v državni lasti (gre za podjetji CSS in Bodočnost) deležna posebne obravnave. V skladu s spremembo bo moral Slovenski državni holding (SDH) kot upravljalec državnega premoženja pri teh podjetjih zasledovati tudi druge cilje, ne le ekonomskih.
“Ta podjetja ne morejo biti podvržena samo strogi ekonomski logiki, ampak bo treba upoštevati tudi širši družbeni pomen takšnega podjetja,” je na današnji novinarski konferenci dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Predlog spremembe je po njegovem v veliki meri koalicijsko že usklajen, sprejeti ga mora še državni zbor. Kdaj bi bil predlog lahko na vladi oziroma sprejet v parlamentu, minister ni bil konkreten.
Zmeda okoli statusa podjetja in dokapitalizacije
Je pa dodal, da ni nobenih strokovnih argumentov, da bi bile tovrstne naložbe uvrščene med strateške.
V zadnjih dneh je bilo več pozivov, da se CSS uvrsti med strateške naložbe države. Med drugimi je minister za gospodarstvo Matjaž Han ob včerajšnjem obisku škofjeloškega invalidskega podjetja napovedal podporo uvrstitvi podjetja med strateške naložbe, da bi ga po njegovem potem lahko lastnik SDH dokapitaliziral in mu omogočil svetlejšo prihodnost, je poročala STA. “Kot edino dolgoročno rešitev za obstanek podjetja vidim spremembo strategije, po kateri bi podjetji CSS in Bodočnost uvrstili med strateške naložbe,” je po poročanju STA dejal Han. Za to se zavzema tudi nova direktorica CSS Mariana Karla Rebernik.
Predsednik državnega sveta in Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka Marko Lotrič pa je včeraj dejal, da je prejel informacije o morebitni prodaji CSS. “Zdaj skušamo vse sile usmerjati v to, da podjetje postane strateška naložba in da država poskrbi za ranljive ljudi,” je po poročanju STA poudaril Lotrič. Tudi on je v objavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi z uvrstitvijo med strateške naložbe podjetje lahko premagalo trenutne finančne ovire in uspešno nadaljevalo svoje polanstvo na trgu.
Boštjančič je bil danes kritičen tako glede pozivov, da se CSS opredeli kot strateška naložba, kot povezovanja spremembe statusa z dokapitalizacijo: “V zadnjih dneh je v tem izrazito razgretem ozračju in tekmovanju predvsem politikov, kdo bo dal bolj všečno izjavo, zaslediti pozive k spremembi statusa CSS v strateško naložbo in v tej povezavi k nadaljnji dokapitalizaciji te družbe. Čeprav k temu pozivajo tudi nekateri, ki bi morali dovolj dobro poznati delovanje gospodarskih družb, naj ponovim, da sprememba samega statusa v strateško naložbo posamezne družbe še ne pomeni možnosti dokapitalizacije, temveč pomeni le, da država takšnega podjetja ne more prodati, ” je poudaril minister za finance.
V skladu z novo strategijo upravljanja državnih naložb, sprejeto julija lani, mora biti v podjetjih, ki so opredeljena kot strateška naložba države, minimalni delež države 50 odstotkov in en glas. To pomeni, da SDH ne bi mogel prodati večinskega deleža CSS, če bi bilo podjetje uvrščeno med strateške naložbe. Kot rečeno, Boštjančič pravi, da tega ministrstvo ne namerava predlagati. Ali predlog spremembe strategije morebiti prinaša tudi določilo, da invalidskih podjetij država ne bo mogla prodati, Boštjančič ni povedal.
Minister: ključen bo poslovni načrt
Kot je dejal Boštjančič, so pravne podlage za samo dokapitalizacijo zakon o gospodarskih družbah in zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah. Oba zakona sta v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo. “Po teh zakonih se je reševalo tudi podjetji MLM in Cimos. Sama dokapitalizacija pa je mogoča tako pri strateških kot pri portfeljskih naložbah države. Seveda mora biti izvedena po evropskih pravilih o državnih pomočeh, v nasprotnem gre za nedovoljeno državno pomoč, ki jo mora družba na koncu vračati in glede tega imamo tudi v tej državi že kar nekaj izkušenj.” Dodal je, da finančno ministrstvo dokapitalizaciji sicer ne nasprotuje.
Rešitev CSS po njegovem torej ni njena uvrstitev med strateške naložbe, saj to ne zagotavlja preživetja podjetja. “Tudi podjetja, ki so v strategiji opredeljena kot strateška, gredo lahko v stečaj,” je dejal in poudaril, da bo ključen poslovni načrt, ki bo temelj za morebitno dokapitalizacijo in skozi katerega bo treba dokazovati dolgoročno pozitivno poslovanje podjetja. “Odgovornost za takšno poslovanje pa je na sami družbi in posredno tudi na lastnikih,” je dodal.
Minister verjame, da v podjetju že intenzivno delajo na omenjenem načrtu. “SDH ali katerikoli drugi lastnik, če seveda ocenjuje, da je na dolgi rok podjetje smiselno reševati, ga bo dokapitaliziral, ne glede na to, ali je strateška, pomembna ali portfeljska naložba,” je še poudaril Boštjančič.
Kako posluje CSS
Iz bilance CSS je razvidno, da je podjetje lani ustvarilo okoli 1,65 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 153.846 tisoč evrov izgube. Prenesene izgube je bilo še za 627.268 evrov, kar je skupaj naneslo 781.113 evrov bilančne izgube. Skupaj kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti je imelo podjetje za 671.000 evrov. Kapitala je bilo v podjetju za 460.556 evrov in za 1.335.925 evrov sredstev.
V bazi Ajpes so razvidni še podatki o poslovanju za prva dva tedna letošnjega leta (do likvidacije, ki je bila kasneje preklicana). Škofjeloško podjetje je ustvarilo za dobrih 40 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje in 10.650 evrov čiste izgube, s čimer se je bilančna izguba povečala na 791.765 evrov. Skupaj kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti je bilo za 611.565 evrov, kapitala za 449.904 evrov in sredstev za 1.273.118 evrov.
Spomnimo, SDH je sredi januarja sprejel sklep o likvidaciji CSS zaradi slabega poslovanja, a ga nato razveljavil. Do zaustavitve likvidacije CSS je prišlo na podlagi zahteve ministra za delo Luke Mesca skladno z določili zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Januarska napoved o likvidaciji, ki ga je SDH predlagalo poslovodstvo zaradi kopičenja izgub in likvidnostnih težav, je namreč naletela na močan odziv zaposlenih, lokalnega okolja in tudi širše javnosti.
V SDH so tedaj poudarili, da ima zahteva ministra skladno z veljavno zakonodajo zanje zavezujočo naravo, zato je upravljavec državnih naložb po njihovih navedbah “kljub drugačnim upravljavskim pogledom v celoti razbremenjen vsakršne odgovornosti za morebitno škodo, ki bi zaradi preklica likvidacije nastala Republiki Sloveniji”.
Je pa SDH med argumenti za likvidacijo navedel, da je bilo podjetje leta 2013 in 2018 dokapitalizirano z nepremičninami in denarjem v skupnem znesku 1,2 milijona evrov, vendar “ti ukrepi niso prinesli dolgoročne rešitve”.